Simone Kindermann: Oče me ni želel, mama mi ni bila predana

Mama petih otrok Simone Kindermann je za seboj pustila bolečo preteklost in začela znova. Opravila je s polaganjem krivde nase, ko je našla svoje poslanstvo, biti dula.

Spoznali sva se pred štirimi leti, ko je Simone delala prve korake na svoji podjetniški poti. Same sebe ne vidi kot podjetnico, ampak žensko, ki je prisluhnila klicu duše. Je mama petih otrok in priznava, da so otroci najsvetlejša točka v njenem življenju, njeni zdravitelji. V pogovoru mi z bolečino v očeh zaupa, da se je nekega septembrskega popoldneva preprosto zlomila. Bila je na pragu ločitve. Zakonski odnos je bil zanjo in za otroke zaradi ekonomskega in predvsem čustvenega nasilja nevzdržen. »Spoznanje, da lahko po letih zakonskih terapij in vloženem trudu za uspeh odnosa vendarle prehodiš le svoj del poti, in ne tudi partnerjevega, je precej kruto,« ugotavlja sogovornica. 

Tako sem živela večino življenja. Nisem se znala sprejeti, nisem se znala imeti rada. Raztegnjena sem bila na vseh področjih, povsod sem želela biti stoodstotna, razen zase nisem poskrbela, zato sem imela zdravstvene pa še kakšne težave. 

Z otroki je ostala sama v vseh pomenih besede. Leto in pol je aktivno iskala službo, izpilila se je v pisanju življenjepisa in motivacijskega pisma. Ves trud pri iskanju službe pa ni obrodil sadov. Rekli so ji, da je prestara, da ima premalo izkušenj in preveč otrok. Priznava pa, da se je s tem naučila ogromno stvari, ki ji danes koristijo na podjetniški poti. Vse se je obrnilo, ko je nekega dne sedela doma na fotelju in doumela, da je naredila vse, kar lahko normalen človek naredi, in se nekako predala. V obupu se je vprašala: » Ali naj se grem prodajat, da bom nahranila svoje otroke?« Simone ni človek, ki bi naglo obupal, a bili so trenutki, ko je bilo tako zelo hudo in videti nerešljivo. Iz njene bolečine in strahu se je rodila neverjetna zgodba, v kateri se rojevajo dojenčki in nove lepe zgodbe.

Vaša pot me navdihuje in mi je osebno zelo znana. Ste kdaj v življenju pomislili, da boste dula?

Nisem, nikakor, v resnici niti nisem vedela, kaj to pomeni. Ko sem prejela klic, je bilo okrog mene in v meni vse v tako kaotičnem stanju, da sploh ne vem, kako bi z besedami opisala, zelo težko je bilo. Vse skupaj pa se je zgodilo čisto mimogrede, ko sem nekaj iskala na računalniku in se mi je čez ekran dobesedno pripeljala beseda doula, beseda v pravem grškem zapisu. Do takrat niti nisem vedela, da obstaja, kaj šele kaj pomeni. Bilo mi je zanimivo in začela sem raziskovati in odkrivala čisto nov svet. Kdo je dula, kaj dela, da jo imajo povsod po svetu. To me je izjemno nagovorilo, v sekundi sem se počutila, kot da sem doma, v sebi doma. Tega še nikoli v življenju nisem čutila. Notranji občutek, to je to, to sem jaz! 



Potem sem ugotovila, da dule obstajajo tudi v Sloveniji, in se z eno osebno dobila. Priporočila mi je, naj se ustrezno izobrazim, certificiram in na to dobro pripravim. Zelo sem ji hvaležna. Resno sem vzela njen nasvet pa tudi sicer sem takšna, da se raje ne lotim, če nekaj ni dobro narejeno. No, in tako sem izvedela, da obstaja v Avstraliji ChildBirth International, izvrstna zadeva, ampak povezana z denarjem, ki pa ga nisem imela. Sem pa navdušeno pripovedovala znanki, da moram vplačati šolnino, da bom lahko dobila študijsko literaturo in se začela pripravljati na izpite, in ta gospa mi je čez dva dni sama od sebe domov na vrata prinesla tisoč evrov v kuverti in mi rekla: »To imaš za začetek in naredi nekaj iz sebe.« Nisem prosila za denar, sama je prišla in to se mi je zdelo tako neverjetno. 

Študirala sem kot nora, kmalu pridobila prvi certifikat, v istem letu sem se ločila, uredila premoženjske stvari, uredila polno skrbništvo za otroke, kar mi je bilo zelo pomembno, ker bivši mož ni kazal pripravljenosti niti želje prevzeti vsaj delno skrbništvo za pet šoloobveznih otrok, hišo sem prodala in izplačala bivšega moža, kupila starejšo hišo in jo v celoti prenovila, življenje se je začelo premikati. Voljo sem dobila, vse je šlo na bolje, vse kar naenkrat, vse hkrati. 

Vpisala sem še študij za drugi in tretji certifikat in ju uspešno končala, tako da lahko danes vodim tudi priprave na porod. Silno veliko dela in energije sem morala vložiti ob porodih z mamicami in vzgoji svojih otrok. Delam že peto leto in vem, da je to moje poslanstvo, da mi je namenjeno. Tega nisem načrtovala, ampak se je kar pripeljalo v moje življenje. Veliko ljudi mi reče, kako lahko zaupam, da bom imela dovolj dela, dovolj denarja na računu za potrebe svoje družine. Jaz nimam vpliva na to, lahko le kakovostno delam in stranke stalno prihajajo, mamice prihajajo. Pogosto moram katero zavrniti, če imam v tistem obdobju preveč porodov. Odkar sem dula, sem pravzaprav ves čas dosegljiva. To je moje poslanstvo, da mamicam pokažem, da so vredne takšne nege in sočutne oskrbe.

Kaj je vaše delo, kaj kot dula počnete?

Pomagam mamam lažje spravljati otroke na svet. (nasmešek) Razložim jim, da je to naraven proces, da smo ustvarjene za rojevanje in imamo popolno opremo za to. Sodobni način življenja nam pri tem ne pomaga, zato se je poleg znanja o poteku poroda dobro naučiti sproščanja telesa in lajšanje duše, da gremo v proces bolj samozavestne in s samozaupanjem. Pomagam jim ovrednotiti strah pred porodom, ga prepoznati, zmanjšati, ker naredi veliko škode pri porodnem procesu, saj nas zakrči in nesproščene res težko rojevamo. Kar ne gre. Mamam vedno povem, da se ne bojim porodov, petkrat sem rodila in z veseljem bi še kdaj, še vedno me ni strah. In ta podatek jim vlije vero, da se name lahko zanesejo, tako mi izpovedo. Velikokrat mi med samim porodom rečejo, če sem jaz to petkrat preživela, bodo pa tudi one zmogle. 

Ko spreminjam male svetove, spreminjam svet. Eni ženski pomagam do lažje porodne izkušnje in je ona opolnomočena in tako pridobita tudi partner in otrok, ki se je ravnokar rodil, in tako se začne sprememba v njihovi mali družini. In ker so te stvari generacijske, bodo šle v naslednjo generacijo. V to trdno verjamem. 

V zadnjem obdobju je vaše delo potekalo nekoliko drugače. Zaradi omejitev, povezanih z epidemijo covida-19, niste mogli biti prisotni pri porodih. Kot mama štirih otrok si predstavljam, da to za mamice ni lahko.

Ja, to obdobje je bilo in je še zelo težko za nosečnice. Kolikor se je dalo, sem pomagala po telefonu ali videopovezavi, preden so odšle v porodnišnico. Ne vem, ali je bilo kdaj tako naporno. Osebno sem sicer nazadnje spremljala nosečnico v porodnišnico tik pred zaprtjem za spremljevalce, kar je bilo v začetku marca, ampak za vse druge, ki sem jih pripravljala in so šle rodit v porodnišnico kasneje same, je bilo zares zelo težavno. Glede na izpovedi in zapise opažam, da je to obdobje zaznamovano s težkimi porodi, dolgimi porodi, obilo strahu in stanja, ki paralizira. Nosečnica je že tako pod hudim pritiskom. Poroda ne more odložiti na tedaj, ko bo pripravljena ali bo čas ugodnejši. Ne vem, koliko to v resnici kdo razume, stanje nosečnosti in poroda je ena redkih stvari, ki je neizbežna. Druge možnosti kot roditi tukaj ni. Potem pa nosečnica, ki je tik pred porodom, doživi ultimativne ukrepe, ki ji odvzamejo vso podporo, vso vero, sploh si ne predstavljam, kako hudo je. Zato me ne preseneča, da so bili porodi v tem času tako težki, mi je pa iskreno hudo za vse te uboge ženske.

Prepričana sem, da je bilo za mamice v porodnišnicah vendarle poskrbljeno dobro.

Večkrat sem v tem obdobju slišala komentar, da se babice v porodnišnicah trudijo, da je nosečnicam čim lažje. Seveda, o tem ne dvomim, ampak vsaka si želi imeti s seboj svojega človeka in brez tega se lahko počuti samo, v duši samo. Roditi v takem stanju, se sprostiti, premagati strah in bolečino je lahko zelo, zelo težko. Če je to njena prva izbira, ni težave. Če pa se je pripravljala in želi drugačno izkušnjo, je lahko težava velika. 



Ali lahko s svojim znanjem pomagate nosečnici tudi po težki porodni izkušnji?

Večina nosečnic, ki se mi javi za pripravo in spremljanje pri porodu, pride po težki porodni izkušnji. Z njimi moram tako najprej ovrednotiti vse prejšnje nosečnosti in porode. Vsako vprašanje, ki ni bilo odgovorjeno, namreč potrebuje svoj odgovor in dokler ni tako, dokler stvari niso pojasnjene, ostajata strah, krč, tudi krivda. Mamice mislijo, da niso naredile vsega, kar je v njihovi moči, da bi se porod končal drugače, kot se je. Zelo težko je predelovati slabe izkušnje, ker pustijo pečat na čustvih, ki jih pa ni mogoče razumsko obdelati ali preprosto izbrisati. Razum hitro dojame, kaj je šlo narobe, zakaj se je kaj zgodilo, kot se je, čustva pa potrebujejo čas, da se omilijo, morda celo spremenijo svojo naravo. 

Nova, lepa porodna izkušnja opere spomin, popravi in rehabilitira slabo izkušnjo. To se vedno zgodi in je naravnost čudežno, kako te mame po naslednji lepi porodni izkušnji zacvetijo. Drugače se povežejo tudi s starejšimi otroki, ker je ta s svojim rojstvom prinesel na svet tudi darilo, da se je lepo roditi. Da je porod lahko lepa izkušnja. Za take izkušnje se je vredno truditi in velikokrat ko sem utrujena od dela z ljudmi, od priprav, prebedenih noči, se spomnim na te mame in grem lahkotneje naprej. Tako se namreč spreminja svet. Od čisto malih ljudi, a vendar naprej v partnerski odnos, v celotno družino, ožjo in na koncu še širšo družbo.

Tudi v prvem zakonu veliko stvari ni bilo postavljenih prav, nisem se počutila sprejete in videne. V zadnjih letih pa je vse drugače. Hvaležna sem, da imam z novim partnerjem novo priložnost. Pritegnil me je drugačen človek, kar pomeni, da sem spremenila nekaj v svoji matrici. 

Ko mi pripovedujete o tem, podoživljam svoje porodne izkušnje in tudi mene je bolelo, da nisem bila slišana. Toda, ljudje ne govorimo veliko o takšnih stvareh.

Drži, v vsakdanjiku se malo govori o tem, v varnem okolju pa mamice povedo svoje izkušnje. Pred razglasitvijo pandemije, torej letos februarja, sem srečala dve ženski z najhujšo obliko porodne izkušnje, z izkušnjo mrtvorojenosti. V enem dnevu sem torej srečala dve. To se mi zdi grozno in obe sta mi rekli, da se o tem ne govori, nimata komu povedati, nihče ne prisluhne, to je tabu. Tako misliš, da si sam, nikomur ne poveš in tiščiš v sebi. Ukvarjam se s porodi in ženske se mi odprejo, izlijejo svojo bolečino pred mano. Tu je toliko potlačenega, zatajenega …

Imate pet otrok, vedno ni lahko. Ste radi mama, ste zadovoljni v tej vlogi?

Da, kot mama se počutim izpolnjeno. Moja naloga je, da svoje otroke vzgojim v samostojne zrele osebe. Kot žensko pa me to, da sem drugim v oporo kot dula, drugače izpolnjuje. Ko spreminjam male svetove, spreminjam svet. Eni ženski pomagam do lažje porodne izkušnje in je ona opolnomočena in tako pridobita tudi partner in otrok, ki se je ravnokar rodil, in tako se začne sprememba v njihovi mali družini. In ker so te stvari generacijske, bodo šle v naslednjo generacijo. V to trdno verjamem. Vedno rečem, da se na porodu rodita dva, eden je dojenček, druga je pa mamica. 

To se sliši res čudovito. Zaupali ste mi, da ste se v življenju velikokrat počutili spregledane, vaše potrebe drugim niso bile pomembne.

Tako sem živela večino življenja. Slabo sem zaznavala svoje potrebe, težko sprejemala svoja čustva, sploh če so bila negativna. Takoj sem se počutila krivo. Nisem se znala sprejeti, nisem se znala imeti rada. Raztegnjena sem bila na vseh področjih, povsod sem želela biti stoodstotna, le zase nisem poskrbela, zato sem imela zdravstvene pa še kakšne težave. Verjetno je bilo vse to zato, ker nisem bila zaželen otrok. Oče me ni želel, hotel je splav, mama me je sicer obdržala, a vse je bilo na silo, njene predanosti meni nisem nikoli občutila. 

Tudi v prvem zakonu veliko stvari ni bilo postavljenih prav, nisem se počutila sprejete in videne. V zadnjih letih je vse drugače. Hvaležna sem, da imam z novim partnerjem novo priložnost. Pritegnil me je drugačen človek, kar pomeni, da sem spremenila nekaj v svoji matrici. Daje mi možnost, da lahko popuščam, da lahko diham, ker so okoliščine takšne, da lahko diham. Vse želje in hrepenenja so odlični, ampak možnost tudi potrebuješ, čisto konkretno možnost.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE