Hvala za zastavljeno vprašanje. Poskusiva razvozlati, za kaj je šlo v vašem primeru. Pravite, da je zapuščinski postopek po očetu že končan, to pomeni, da lahko domnevava, da je pravnomočno zaključen. Oba starša, torej tako pokojni oče kot tudi mama, sta vam zaupala tri po vsebini različne vsote denarja: 7.000 EUR za oba pogreba, 7.000 EUR kot neke vrste obliko zavarovanja pred krajo, mama pa vam je še posebej zaupala denarna sredstva v vrednosti 1.200 EUR.

Če se osredotočiva na zneska v višini 7.000 EUR, lahko domnevava, da je bila polovica tega zneska, torej 3.500 EUR namenjenega za pogreb očeta, polovica pa za pogreb mame. Če ste ta sredstva res porabili za kritje stroškov pogreba očeta, potem sestra glede njih nima nobenih upravičenj, drugače bi bilo v primeru, če bi ta znesek neupravičeno zadržali zase. V tem primeru bi lahko šlo za pozneje najdeno premoženje, ki ga lahko sodišče razdeli z novim sklepom o dedovanju.  

Kar pa se tiče zneska, ki je bil namenjen varstvu pred krajo, pa je najprej treba ugotoviti, ali je šlo tu za premoženje, ki sta ga starša zgolj zaupala vam v zavarovanje (v tem primeru bi lahko prav tako šlo za kasneje najdeno premoženje in sestra bi lahko imela zahtevek iz naslova kasneje najdenega premoženja). Če se namreč po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

 Če pa bi se izkazalo, da je šlo tu za darilo, namenjeno vam (kar pa dvomim, saj govorite o »varstvu pred krajo« - torej ste bili le neka vrste skrbnik tujih sredstev), pa bi lahko sestra podala zahtevo za vračunanje daril – tako vračunanje je po presoji Vrhovnega sodišča RS možno tudi še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, vendar pa najkasneje ob delitvi dediščine.