Pred nami je zadnji poletni mesec. Za mnoge je najlepši v letu. Cesar Avgust Oktavijan mu je dal to ime. Prvi in vzvišeni se prilegata tako cesarju kot mesecu, ki ima pri nas celo vrsto lepih imen. Meni je najbolj všeč mlatnjek, lepo zveni tudi otavnjek, Trubarju pa vršenj. Poletna dela na polju gredo počasi h kraju. Na vrsti je že druga košnja, ponekod celo tretja. Tu je žetev. Sledi mlačev. Daj bog, da bi bilo v merniku dovolj zrnja za vsa lačna usta pozimi. Velika želja vseh je, da bi bilo v tem mesecu dovolj vroče za vsa omenjena opravila in kajpak za lepe počitniške dni. Takole so strnjene stoletne modrosti kot skromna prošnja za lepo vreme: Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi. Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši. Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni.

Naj bo Ožbalt lep

Avgust se je začel z mlajem (1. avgusta). Obeta nam dež kakšen dan, vendar se bo hitro zvedrilo in spet bo vroče. Kot kaže, ga bodo krojili severni vetrovi, ti pa praviloma prineso lepo vreme. Porcijunkula praznuje drugi dan v avgustu. Če je o porcijunkuli vročina, huda bo prihodnja zima. Tudi tretji dan v avgustu je pomemben. Kasijan ima god. Kakršno vreme da Kasijan, tako bo ostalo še marsikakšen dan. Petega avgusta pa sledi Ožbalt: Če o Ožbaltu dežuje, še dolgo slabo vreme napoveduje. Pozorno bomo spremljali vreme teh dni in upali, da bo Ožbalt lep.

Če velika maša mokri, mala maša (8. septembra) straši.

Desetega avgusta pa ima svoj dan Lovrenc. Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži. Pogosto ga povezujemo še z enim pomembnim dnem, ko goduje Jernej (24. avgusta). Takole gre: Lovrenc in Jernej lepa, lepa se jesen obeta. Lovrenca štejemo čebelarji za svojega, ker takole pravi: Na Lovrenca dež, z muho domov bejž. Ja, tudi čebelarska žetev tega leta gre z Lovrencem h kraju, tudi če ni dežja.

15. avgust

Petnajstega avgusta prav na veliko mašo bo ščip. Pogosto se zgodi, da ščip potegne vreme vse do mlaja (30. avgusta). Lepo vreme se bo nadaljevalo do konca meseca. Motila ga bo le kakšna nevihta in osvežila pregreto ozračje. Le toče ne daj! Še o veliki maši povejmo kakšno. Za naše prednike je pomenila prelom v jesen. Žetev je bila v kraju, seno skoraj v celoti spravljeno, drva smo že sekali. Sledila so lepa jesenska opravila mlačev, robkanje koruze, vasovanja.

Marec je bil mrzel in suh. Tak bi znal biti tudi september.

Veliki šmaren meglen, hudo zimo obeta.

Če velika maša mokri, mala maša (8. septembra) straši.

Če na veliki šmaren sonce peče, sladko vince v sode teče.

Konec avgusta pa nam mlaj (30. avgusta) obeta deževne dni z grmenjem, neurji in poplavami. Močno se bo shladilo in v september bomo vstopili odeti v tople jopice. Kakšen pa bo september? Pogosto mu je marec za preroka. Saj se spomnite? Marec je bil mrzel in suh. Tak bi znal biti tudi september. Ampak babje poletje nam vseeno ne uide. Spet nam ga bo prinesel ščip (14. septembra). Dokaj prijetno, celo vroče vreme se nam obeta tja do Mihaela (29. septembra).

Lepo vreme vam želim!