Senidah: Vse, kar sem, sem zaradi mame

Pevka Senida Hajdarpašić, bolj znana pod umetniškim imenom Senidah, o prvem koncertu v Ljubljani, modi, otroštvu in močnih ženskah, ki so jo vzgajale.

Je ženska različnih podob, enkrat nosi dolg blejzer in visoke pete, drugič prevelik pulover in prešito bundo, v tej podobi pride tudi na intervju. Zdi se, da hoče biti hkrati opažena in neopazna, oranžna bunda, dolgi nohti, glasen pozdrav natakarjem v lokalu, ko prižgem diktafon, pa postane veliko bolj zadržana. »Ne dajem intervjujev, ne vem, zakaj bi ves čas nekaj govorila. Delam, osredotočena sem nase. Če si zadovoljen s seboj, ti ni treba gledati, kaj delajo drugi, nimaš niti časa za to,« pravi pevka, ki smo jo spoznali kot vokalistko skupine Muff, s solistično kariero, kot Senidah, pa navdušuje zunaj naših meja. Vsak konec tedna nastopi v drugem klubu od Skopja do Züricha, 22. decembra pa bo prvič v Ljubljani.

Decembra boste kot Senidah prvič nastopili v Sloveniji, za vami pa je že mnogo koncertov v Srbiji, na Hrvaškem, v Švici in Nemčiji. Zakaj vas bodo slovenski poslušalci videli šele zdaj?

Odločitev je bila spontana, prijateljica me je povabila na Kurzschluss in sem rekla ja. Seveda načrtujem, da bom še nastopala s skupino Muff, oni bodo tudi gostje na tem koncertu, a kljub temu bom tokrat Senidah, s svojimi pesmimi. To me veseli, če povem čisto po resnici, imam tudi malce dovolj klubskih koncertov, nastopam vsak petek in soboto, a pogrešam veliki oder in kak inštrument za spremljavo.

Seveda, pri nas imamo nekaj zvezd, a dvomim, da kdo pristopi do njih. Na Balkanu tečejo za teboj, jočejo, ko te spoznajo. Nemalokrat se mi zgodi, da me kdo prosi, ali se lahko fotografira z menoj, ko ga stisnem k sebi, pa čutim, kako se trese, ker je na robu solz. To me res gane, vedno jih prosim, naj ne jočejo.   

Vsak konec tedna ste v drugem mestu, ali zato drugače gledate na Ljubljano?

Hvaležna sem, da živim v Ljubljani, rada se vrnem. A ko sem doma, sem res samo doma, skočim le do trgovine. Prijatelji pridejo k meni, tako se družimo. V klube ne hodim, ker jih imam čez glavo.

Prijateljstvo vam veliko pomeni, kajne?

Ja, a prijateljev ne mešam v posel. Mi pa res veliko pomeni, ko imam kak pomemben nastop in jih gre deset z menoj v Beograd, Skopje ali kamor koli.

Odkar je Senidah na Balkanu tak hit, živite na cesti …

Bolj na letalu. (smeh)

Vas to izčrpava?

Ne, to so sladke skrbi. Nikoli se ne pritožujem, če moram vstati ob petih zjutraj. Seveda sem utrujena, a potem dan ali dva počivam, le redkim ljudem se oglasim na telefon. Poslušam svoje telo, ko mi pravi, da se moram spočiti.



Kaj pa zvezdništvo pri nas in na Balkanu, verjetno je tam povsem drugače?

Seveda, pri nas imamo nekaj zvezd, a dvomim, da kdo pristopi do njih. Na Balkanu tečejo za teboj, jočejo, ko te spoznajo. Nemalokrat se mi zgodi, da me kdo prosi, ali se lahko fotografira z menoj, ko ga stisnem k sebi, pa čutim, kako se trese, ker je na robu solz. To me res gane, vedno jih prosim, naj ne jočejo. (smeh) Srečna sem, ker vem, da nisem njihov idol samo zaradi videza ali ker bi se oblačila provokativno, temveč ker se jih dotaknejo moja glasba, glas in čustva. Seveda pa sem vesela tudi, da jim je všeč moj slog, upam, da se tudi zaradi mene upajo obleči drugače kot vsi drugi.

Moda je vaša velika ljubezen, za svojo podobo skrbite sami. Ste že od nekdaj znali izbirati kose oblačil?

Že ko sem bila majhna, sem rada rezala blago in ustvarjala svoje kreacije. Mamici sem vedno nosila kose blaga, saj nisem znala šivati s šivalnim strojem. (smeh) Kdaj sem kaj tudi sama sešila na roke, res mi ni šlo dobro, a je že zdržalo tistih nekaj ur, ko sem šla svoj stajling pokazat ven. (smeh) Kasneje sem vse bolj eksperimentirala z oblačili, zlasti ko sem šla v Ameriko. Tam sem se družila s prijateljico, ki je oblekla vse, kar ji je padlo na pamet. V tem res uživam, vedno si vzamem dve uri, da se pripravim na koncert, nikoli pa ne razmišljam vnaprej, kaj bom oblekla. Danes imam koncert in šele pred nastopom bom vedela, kaj bom nosila. Ko se oblačim za vsak dan, sem najraje v trenirki, za nastope in fotografiranje pa se rada uredim.

Preberite še: Kaj je Senidah želela postati kot otrok

Omenili ste Ameriko, ste veliko tam?

Želim si, da bi bila več, a imam tu mnogo obveznosti. Grem za teden ali dva, tam sem na počitnicah, grem pa tudi v studio in kak klub, kjer spoznavam glasbenike. Načrtujemo tudi turnejo v ZDA, tam je veliko ljudi iz naših krajev, ki si želijo slišati našo glasbo. V Švici nastopim petkrat na mesec, v Ljubljani pa lahko enkrat na leto, ker se te tu prej naveličajo.

Vaši videi imajo na spletu tudi petdeset milijonov ogledov, toda kaj to zares pomeni za vas? Se danes tako meri uspeh?

Lahko postaneš spletni vplivnež. (smeh) Ne poznam teorij o tem niti ne gledam, kaj delajo drugi, koliko ogledov ali všečkov imajo. Mislim pa, da se ne smeš prodati. Lahko sodeluješ s sponzorjem ali dvema, ne sme pa biti vsaka tvoja fotografija prodana. Če si samo obešalnik, na katerega znamke obešajo svoje stvari, se ljudje ne morejo poistovetiti s teboj; zame to pomeni, da verjetno ne bi prišli na moje koncerte.

Glasba, ki jo delam, sicer prihaja iz mene, a čustva, ki jih pri tem izražam, so tam tudi zaradi mame. Preden se o čem odločim, denimo o karieri, se vedno vprašam, ali bi bilo njej to všeč. In če mislim, da nečesa ne bi odobravala, tega nikoli ne naredim.  

Neradi se opredeljujete do družbenih tem, čeprav bi marsikdo najbrž rad, da bi postali glasnica določenih idej. LGBT-skupnost vas na primer obožuje …

Nerada se opredeljujem, ker če se enkrat za nekaj opredeliš, moraš to stoodstotno zagovarjati. Z ničimer na tem svetu se ne strinjam stoodstotno niti nobene ideje ne podpiram stoodstotno, edino, v kar verjamem v celoti, sem jaz. Mnogi se odločijo, da bodo podpirali določene ideje, da pridobijo nove poslušalce, jaz pa tega nočem.

Pa bi rekli, da ste gejevska ikona?

Ne vem. Za gejevske ikone sem vedno dojemala ženske, ki so urejene od glave do pet, jaz pa velikokrat nastopam v širokih oblačilih in robustnih čevljih. Ne vem, ali me kaka skupina res obožuje, vem pa, da me posluša ogromno žensk. To mi je všeč, ker je prav, da niso idoli samo ženske, ki so obsedene le s svojim videzom. Ni treba, da smo vse enake, upaj si biti drugačna. Upaj si reči ne, bodi glasna, postavi se zase, ko je treba.



Kdaj ste vi najbolj glasni?

Na odru in preden grem na oder, če kaj ni v redu. Takrat znorim. (smeh) Seveda pa sem glasna tudi, ko sem s prijatelji. Kakršna sem na odru, sem tudi, ko sem s svojimi bližnjimi, zelo sem navihana. (smeh) Če je ob meni kdo, ki ga ne poznam, pa sem bolj mirna.

Največ glasbe ste ustvarili z Anžetom Kacafuro, s katerim sta bila kar nekaj let par. Kako se je vajino sodelovanje nadaljevalo, ko sta se razšla?

Nikoli nisva imela težav. Ravno včeraj sem bila pri njem v studiu, bilo je odlično. On natančno ve, kakšno glasbo mora delati zame, upam, da bova skupaj ustvarjala še mnogo let. Se pa jaz ne vmešavam v njegovo zasebno življenje, on pa ne v moje. Od nekdaj sva dobra prijatelja in nikdar nama ni bilo neprijetno.

Večkrat ste že povedali, da je vaša vzornica vaša pokojna mama. Zakaj?

Morda niti ni vzornica, je pa nekdo, ki me vodi skozi življenje. Vsega sem se naučila od nje, od majhnih do velikih stvari. Vse, kar sem, sem zaradi nje. Glasba, ki jo delam, sicer prihaja iz mene, a čustva, ki jih pri tem izražam, so tam tudi zaradi nje. Preden se o čem odločim, denimo o karieri, se vedno vprašam, ali bi bilo njej všeč. In če mislim, da nečesa ne bi odobravala, tega nikoli ne naredim. Prihajam iz družine, v kateri je kup močnih žensk. Moje tete v Črni gori skrbijo zase in za svoje. Morda kdo misli, da so tam ženske le gospodinje, ampak v resnici držijo v rokah čisto vse. Kot otrok sem vsako poletje tam preživela po tri mesece in vsaka od njih me je z veseljem vzgajala. (smeh)

Sem oven, v podznaku pa rak, na zunaj torej bojevita, znotraj pa čustvena in občutljiva. Ves čas so v meni bitke, na eni strani je močan in trmast oven, na drugi strani pa ubogi rakec.   

Greste še kaj v Črno goro?

Ja, a nikoli več za tri mesece, zdaj grem za teden dni, ker nimam časa. Upam, da mi bo uspelo iti še pred koncem leta, rada bi videla babico. Stara je 96 let, posluša Senidah, ve vse, kar se dogaja z menoj. Bere, rešuje križanke in nikdar ji ne bi človek pripisal 96 let.

Imate tudi sestro, sta si blizu?

Ko sva bili mlajši, sva si bili ves čas v laseh, zdaj se dobro razumeva, ne morem pa reči, da sva si zelo blizu. Je povsem drugačna oseba, je dvojček po horoskopu, jaz pa sem oven.

Torej verjamete v horoskop?

Nekaj je že na tem. (nasmeh) Sem oven, v podznaku pa rak, na zunaj torej bojevita, znotraj pa čustvena in občutljiva. Ves čas so v meni bitke, na eni strani je močan in trmast oven, na drugi strani pa ubogi rakec. (nasmeh)

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE