Kaj pravzaprav povzročajo ure in ure sedenja v sicer udobnih stolih? Prof. dr. Daniel E. Lieberman, profesor človeške evolucijske biologije na univerzi Harvard, v knjigi Zgodba človeškega telesa – Evolucija, zdravje in bolezen, izpostavi atrofijo mišic, zlasti trebušnih in hrbtnih, ki stabilizirajo trup. Takole piše: »Kar zadeva mišično aktivnost, se sedenje na stolu ne razlikuje bistveno od ležanja v postelji. Splošno znano je, da ima dolgotrajno ležanje v postelji številne kvarne učinke na telo, vključno z oslabitvijo srca, degeneracijo mišic, izgubo kostne mase in vnetjem tkiv. Dolgotrajno sedenje na stolu ima skoraj enak učinek, ker prav tako ne uporabljate nožnih mišic za podpiranje telesne teže, in če ima stol naslonilo za hrbet, glavo in roke, tudi mišic zgornjega dela telesa ne uporabljate kaj dosti. Tudi sključeno sedenje ali zleknjeno slonenje na stolu terja manj mišičnega napora kot pokončna stoja. A dolgotrajno udobje telesne neaktivnosti povzroči propadanje mišic, ki začnejo izgubljati vlakna, zlasti počasna mišična vlakna, ki omogočajo vzdržljivost.«



Krajšanje mišic

Neskončne ure sedenja povzročajo tudi krajšanje mišic. In smo že pri sklepih. Kadar jih imobiliziramo za dlje, se lahko mišice, ki se ne raztezajo, skrajšajo. »Stoli niso nobena izjema. Ko sedite na standardnem stolu, so vaši kolki in kolena upognjeni pod pravim kotom, ta položaj pa skrajša upogibalke kolka, ki tečejo prek njegove sprednje strani. Ko nato vstanete, so vaše skrajšane flektorne mišice napete in vlečejo medenico naprej, kar vodi do pretirane ledvene krivine. Zato se morajo vaše kite podkolenskega sklepa, ki tečejo ob zadnji strani stegna, skrčiti, da kljubujejo temu ukrivljanju in vlečejo medenico nazaj, kar vodi do ploskega hrbta, ki upogne ramena naprej. K sreči temeljito raztezanje mišic povečuje njihovo dolžino in prožnost, zato je smotrno, da se vsak, ki dolgo sedi, dvigne s stola in raztegne mišice,« še zapiše Lieberman v knjigi, ki jo najdemo tudi v slovenskem prevodu.


Močno je zdravo

Kosti so živ organizem, ki raste in se spreminja vse življenje. Največ sprememb na njih je posledica sil, ki pritiskajo nanje, jih vlečejo ali »zavijajo«, medtem ko se gibamo. Največjo silo na kosti povzročajo ravno mišice. Glede na to, da je ena od velikih tegob sodobnega življenja bolezen, ki se imenuje osteoporoza, bi morala biti skrb za to, da so naše kosti in sklepi vzdržljivi in močni, bistvena. Kost je še prav posebno občutljiva za obremenitve, ko odraščamo. Če smo kot mladi aktivni, bomo čutili pozitivne posledice na kosteh vse življenje. A začeti s skrbjo zase tudi kasneje v življenju ni nepomembno. Vaje za moč krepijo naše kosti, jih oblikujejo in s tem vplivajo tudi na njihovo velikost. Namreč, več se gibljemo, močnejše bodo naše kosti. 



Počasi, a vztrajno

Ljudje, ki trpijo zaradi posledic revmatoidnega artritisa na primer, lahko doživijo pozitivne učinke vaj za moč zato, ker te krepijo mišice in podpirajo obolele sklepe. Seveda pa se je treba pred vadbo, zlasti če se je, takšne »resne«, lotevate prvič, posvetovati s strokovnjakom, fizioterapevtom oziroma delovnim terapevtom. Naučil vas bo, kako jo izvajati, kdaj morate počivati in kakšno naj bo razmerje med telesno dejavnostjo in počitkom. Začnite z vajami, ki izkoriščajo lastno težo, nato napredujte na lahke uteži in povečujte število ponovitev. Poslušajte se in ne pretiravajte. Lahko si naredite veliko dobrega, a začeti v bolečini in z oteženo gibljivostjo, prepričani, da boste v enem tednu zmogli vse in še več, je napačno. Bolezen je nastajala dolgo, prav tako se ne bodo učinki novega, ljubečega odnosa do sebe pokazali čez noč.