36. Slovenski knjižni sejem se je letos zaradi pandemije novega koronavirusa, kot še marsikateri dogodek, preselil na splet. Pod sloganom Narazen, a vendar skupaj je ljubiteljem knjig ponudil spletno stičišče, kjer lahko na enem mestu kupujejo nove knjige pri skoraj stotih sodelujočih založbah in spremljajo program, ki bo na sporedu še do nedelje, 29. novembra.

Vrhunec letošnjega spletnega knjižnega sejma bo kot že vsako leto podelitev velike nagrade SKS, ki jo bodo z neposrednim prenosom na spletni strani razglasili v petek, 27. novembra, ob 18. uri. Katera izmed petih finalistk bo postala knjiga 2020? Odločitev je lahko tudi vaša.

Do zmagovalke v dveh korakih 

Strokovna žirija, letos v sestavi Vlaste Vičič, Nine Kožar, Irene Štaudohar, Domna Frasa in Toneta Smoleja (kot predsednika), je pripravila strokovni predizbor 5 nominiranih del, izmed katerih bodo zdaj bralci izbrali zmagovalno. Vse kar morate narediti je, da na spletni strani knjižnega sejma na tej povezavi oddate svoj glas. Glasovati je mogoče samo še do jutri, 26. novembra, izmed vseh sodelujočih pa bo tričlanska komisija izžrebala pet nagrajencev, ki za nagrado prejmejo knjigo.

Za laskavi naslov knjiga leta 2020 se letos potegujejo:

  • Zoran in Ivan Smiljanić: Črni plamen. ZRC SAZU in Zadruga Primorski dnevnik (strip).
  • Miha Kovač: Berem, da se poberem. Mladinska knjiga (priročnik).
  • Boštjan Videmšek: Plan B. UMco (humanistika, publicistika).
  • Jože Pirjevec: Partizani. Cankarjeva založba (humanistika, strokovna monografija).
  • Petra Pogorevc: Rac. Beletrina (literarno delo).

Predsednik žirije Tone Smolej je o izboru finalne peterice zapisal:

»Žirija, sestavljena iz treh članic in dveh članov, letos ni imela lahkega dela, saj so založbe predlagale nad sedemdeset knjig, sama pa je evidentirala še dodatne naslove. Skladno s pravilnikom je izbrala knjige štirih različnih žanrov. Ker je zaznala veliko kakovostnih naslovov s področja humanistike (kar nekaj jih je bilo tudi o epidemiji), se je odločila, da bo v tem žanru nominirala dve knjigi, in sicer Plan B Boštjana Videmška in obsežno monografijo Partizani Jožeta Pirjevca. Z nominacijo stripa Črni plamen Zorana in Ivana Smiljanića pa se je žirija spomnila stoletnice požiga Narodnega doma v Trstu. Ker je poslanstvo nagrade tudi v promociji branja, je soglasno izbrala tudi priročnik Berem, da se poberem Mihe Kovača. Zaradi izjemne kulturološke vrednosti pa je nominirala biografski roman Rac Petre Pogorevc. Spoštovane bralke, cenjeni bralci, pred vami je pet nominiranih del, Knjigo leta 2020 pa morate med njimi izbrati sami!«

Podrobneje o petih nominiranih delih 


Ivan in Zoran Smiljanić: Črni plamen. Požig Narodnega doma v Trstu. Založba ZRC (kategorija strip in grafični roman) 

Risarsko-scenaristična naveza očeta Zorana in sina Ivana Smiljanića v stripu Črni plamen skozi pripoved silovitih nacionalnih nasprotij odstira politična ozadja in grozljive posledice požiga tržaškega Narodnega doma. Podoba gorečega Narodnega doma je vsajena v slovensko kolektivno zavest, a redki zmoremo globlje kontekstualizirati vlogo in pomen strašnega dogodka. Zavedajoč se, da je organiziran napad v noči 13. julija 1920 ključen za institucionalizacijo italjanskega fašizma, scenarista odgovorno konzultirata vire, v katerih najdeta diametralno nasprotujoče si podatke. Usodne dogodke interpretirata z dokumenti več strani, v zahtevni scenarij pa vpleteta prijateljstvo dveh odraščajočih Tržačanov Josipa in Giuseppeja, kar zgodbo dopolnjuje z njunimi osebnimi stiskami in odločilno preizkušnjo ob njunem poslednjem soočenju. Črni plamen je strip kontrastov. Smiljanić s svojo prepoznavno in natančno risbo mojstrsko obvladuje širok razpon kadrov od prefinjenih arhitekturnih detajlov do abstraktne črnine, ki simbolizira pošast sovraštva. S to presunljivo stripovsko govorico smo bralci opogumljeni, da z vso odgovornostjo za boljšo skupno prihodnost sprejmemo neizprosna dejstva tržaške zgodovine, kot da smo v njej soudeleženi.


Miha Kovač: Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Mladinska knjiga založba (kategorija priročnik)

Priljubljeni pesnik Tone Pavček je že pred leti zapisal: “Če ne bomo brali, nas bo pobralo.” Miha Kovač, odličen poznavalec slovenskega in svetovnega založništva ter področja knjige sploh, je ta moto razvil in razvejal v pričujočem delu. Na Slovenskem ni tako malo raziskav knjige, branja in bralcev, spodbujanje branja in razvijanje bralne kulture je zapisano v številnih dokumentih, ne nazadnje imamo tudi Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti. Končno pa imamo knjigo, ki na razumljiv način, podprt s primeri in povednimi fotografijami, mestoma tudi duhovito, širši javnosti preprosto, a strokovno razloži, zakaj je branje pomembno, zakaj so otroci, ki odraščajo v beročem okolju in z domačo knjižnico, v življenju uspešnejši, zakaj bralci bolje razumejo svet in druge ljudi, zakaj je med bralci več zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi kot med nebralci in še in še. Zato velja: »Kdor bere, ga ne bo pobralo!« 


Boštjan Videmšek: Plan B. Fotografije Matjaž Krivic. Založba UMco (kategorija humanistika, publicistika) 

Ali je človeštvo politično, ekonomsko, psihološko in moralno sploh sposobno vsaj upočasniti neustavljivo? Glede podnebne krize je tako, da je najslabše in najbolj strahopetno kar dvigniti roke. Najlažje je biti pesimist. Knjiga novinarja Boštjana Videmška Plan B, ki jo je ustvaril skupaj s fotografom Matjažem Krivicem, priča o tem, da se lahko marsikaj spremeni na bolje, če se ljudje tako odločijo. S Krivicem sta prepotovala svet in našla ljudi in skupnosti, ki verjamejo v prihodnost in naravo ter s svojimi dejanji dokazujejo, da nič ni tako fatalistično in da je zadnji čas, da stopimo v akcijo. To je zbirka zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadajo s podnebno krizo in ki ji znajo pogledati naravnost v oči. Ko spreminjajo življenje mest, otokov in držav, ne varujejo le podnebja, ampak življenje ljudi v teh krajih spreminjajo na bolje. Ko začnejo ljudje razmišljati in delovati v korist narave in zelene prihodnosti, se hkrati zgodi nekakšen sociološki fenomen: ne pozdravi se le narava, ampak bolj človeški in solidarni postanejo tudi medsebojni odnosi. Znova se kot v kakšnem romanu Čehova vzpostavi pojem – dober človek. Zato je to pomembna knjiga, odličen političen program za prihodnost. 


Jože Pirjevec: Partizani. Cankarjeva založba (kategorija humanistika, strokovna monografija) 


Šest let je zgodovinar Jože Pirjevec potreboval, da je napisal več kot osemsto strani dolgo knjigo o jugoslovanskem partizanstvu. Monografija prinaša mnogo gradiva, ki ga je raziskovalec zbiral v ruskih, nemških, angleških in italijanskih arhivih. Zanimivo je soočal dokumente partizanskih zaveznikov kot tudi njihovih nasprotnikov. Posebej poglobljeni profili Titovih sodelavcev izkazujejo izjemno avtorjevo poznavanje tematike. Pirjevec je izhajal iz načela, da želi prikazati zgodovinsko resnico partizanstva v vsej veličini kakor tudi v zablodah, tragiki in zločinih. Ker gre za pomemben dosežek slovenske humanistike in evropske historiografije nominira žirija Pirjevčeve Partizane za Knjigo leta 2020.

Petra Pogorevc: Rac. Beletrina (kategorija literarno delo) 

Kadar je na podelitvah nagrad, v šolskih knjigah ali v literarnih biografijah govor o velikanih s področja umetnosti, navadno izpostavimo vse njihove dosežke in odlike, razuzdane in temačnejše zgodbe pa prepustimo kuloarjem, kjer z vsakim novim parom ušes pridobivajo na pikantnosti in obsegu. Zato je življenjska zgodba igralca Radka Poliča, ki jo po dolgih pogovorih z njim v knjigi Rac zapisala dramaturginja in publicistka Petra Pogorevc, edinstvena med sodobnejšo domačo biografsko literaturo. Rac je sila narave, ki bi bila brez svoje nebrzdane in temačne plati veliko bolj mlačna in razredčena, česar sta se zelo dobro zavedala tako portretiranec kot tudi avtorica, ki sta brez zadržkov, pa vendar izjemno rahločutno in z neznanskim pripovedniškim posluhom postavila spomenik enemu največjih prvakov slovenske gledališke in filmske umetnosti.