Popolnoma okrogle nenavadne jagode so že od nekdaj vzbujali mojo pozornost. Vabljivi barvi in videzu se preprosto nisem mogel upirati in še preden sem izvedel, za katere sadeže gre, sem se navduševal nad njihovim rahlo sladkim okusom. Tako se je začelo seznanjanje z navadno jagodičnico. Do dva centimetra veliki oranžni ali rdeči plodovi so na videz podobni jagodam, češnjam ali celo eksotičnim ličijem. Sadež lahko pojemo skupaj z mehko, rahlo bradavičasto lupino. Oranžno obarvano sočno, a moknato meso obdaja drobna rjava semena. Ponaša se z neizrazitim sladko-kislim okusom in precej mineralov (še posebno kalija in kalcija) ter vitamina C (kar štirikrat več kot pomaranče!). 

Foto: AlessandraRC/Shutterstock

Dovolj samo en sadež 

Plodovi vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, saj jih že 100 g pokrije polovico dnevnih potreb človeka. Zaradi čreslovin so še posebno nedozoreli sadeži trpkega okusa, zato jih je težko veliko pojesti. To niti ni priporočljivo, saj zreli sadeži fermentirajo že na drevesu in lahko vsebujejo alkohol. Na to morda opozarja tudi latinsko ime rastline: Arbutus unedo. Plinij je o jagodičnici namreč zapisal: »Unum tantum edo – Pojem samo eno!« No, to si lahko razlagamo na dva načina: samo eno jagodo pojem, ker ni posebno okusna, ali pa je tako dobra, da mi je dovolj le ena … 

Foto: Angel Simon/Shutterstock

Priljubljena v žganjih in likerjih 

Privlačni plodovi so žal uporabni predvsem za izdelovanje marmelade, sirupov in likerjev, marsikje v Južni Evropi pa iz njih kuhajo žganje in pridobivajo vino. Zanimivo žganje medronho pripravljajo na jugu Portugalske: plodove obirajo od septembra do novembra in jih shranijo v odprte lesene sode ter dodajo vodo. Da preprečijo drugo fermentacijo, ki bi tekočino spremenila v kis, sode pokrijejo z glino, ki preprečuje dostop kisika. Maso po 3–4 mesecih destilirajo, za najboljše žganje tudi večkrat. V Madridu pa izdelujejo liker madronjo. Španska prestolnica ima drevo jagodičnice celo v grbu, kjer se nanj naslanja medved.

Marmelada je nekoliko zrnata, saj vsebuje drobne koščice, pa tudi lupina je malo trša. A ponaša se z unikatnim okusom! Z dodatkom ruma pa je sploh odlična. Pripravimo jo zelo preprosto. 750 gramov sadežev kuhamo približno 10 minut, nato jih zmečkamo, dodamo 100 gramov sladkorja, limonov (ali pomarančni) sok in rum ter na zmernem ognju kuhamo še 10 minut. Priporočljivo je pakiranje v manjše kozarce, saj se odprta hitro pokvari (fermentira). 

Foto: Gustavo Miguel Fernandes/Shutterstock

Redka v Sloveniji

Jagodičnica uspeva na večini sredozemskih otokov pa tudi v južnih predelih Anglije in Irske, kjer ji pravijo strawberry tree – jagodno drevo. Prav prikupno ime za drevo, ki je med zorenjem živo rdečih plodov res prava paša za oči. Glede gojenja rastlina ni posebno zahtevna. Dobro prenaša tudi sušo, precej slabše pa nizke temperature, zato jo je treba v celinski Sloveniji pozimi prestaviti v notranjost. 


Jagodičnica je pri nas redka, samoniklo raste le pri Strunjanu nad prepadnim klifom Mesečevega zaliva, ki predstavlja del rta Ronek. Laže jo boste našli v katerem izmed primorskih parkov, saj je tudi privlačna okrasna rastlina. Zimzeleni grm ali drevo zraste do deset metrov visoko, skorja debla pa je značilne rdečkaste barve in vsebuje veliko tanina. Podolgovati usnjati listi so dolgi do deset centimetrov in spominjajo na lovorove, drevo pa je v hladnejših mesecih najlaže prepoznavno po lepih rdečih sadežih. 

Glede cvetenja je jagodičnica pravi posebnež, saj v visečih socvetjih cveti od septembra do marca. Rožnato-beli voščeni cvetovi spominjajo na vresje, s katerim je rastlina v sorodu. Hkrati se začnejo rdeče barvati sprva zeleni in rumeni plodovi, ki potrebujejo kar leto dni, da se popolnoma razvijejo. Jagodičnica je tako ena redkih rastlin, ki na vejah obdrži cvetove in plodove večino zime. Nad cvetovi se navdušujejo čebele in ponekod pridobivajo celo jagodičničin med, ki je specifično aromatičen, a rahlo grenkega okusa. 

Zimzelena navadna jagodičnica je tudi čudovito okrasno drevo ali grm. Foto: lenic/Shutterstock

Vsestranska uporaba

Rastlina je vsestransko uporabna, saj listi vsebujejo arbutin, ki deluje antiseptično, zato je čaj iz listov uporaben pri vnetjih sečil, povečani prostati, pri povišanem krvnem tlaku pa tudi pri ranah v ustih in žrelu. Čaj pomaga proti diareji, medtem ko zreli plodovi delujejo odvajalno.

Jagodičnico zaradi visoke vsebnosti taninov uporabljajo v kozmetiki v izdelkih za porjavitev in pomladitev kože. Les uporabljajo za kurjavo, za kole v oporo vinski trti, v Grčiji pa tudi za izdelavo flavt.