Tako torej Aleš Prestor razume izgon temnopoltega dijaka iz kluba v središču Ljubljane. Eksces je star že več kot tri tedne in predstavnik kluba Shooters še vedno ponavlja, da gre za neljub dogodek. V vsem tem času mu ni uspelo spremeniti dikcije oziroma je več kot očitno, da tudi on ne razume, kaj so njegovi uslužbenci storili dijaku iz Francije.To ni neljub dogodek, ampak popolno zavržno dejanje. Najstnika so ponižali do skrajnosti. Globlje niti niso mogli zabresti. Mar jim je jasno, kaj je apartheid?! Resnično nedojemljivo je, kako bolna družba smo. Ne samo da se v slovenskem prostoru – in tudi sredi Ljubljane – množijo ekscesi proti temnopoltim ljudem (pred štirinajstimi dnevi sem tu pisala o enem mariborskem primeru, v nadaljevanju opišem že drugega), postali smo vse bolj izločevalni do starejših, istospolno usmerjenih, žensk, moških, revnih, otrok ... In to otrok proti otroku. Popada nas en sam bes. In tudi nemoč. Mar je vzrok iskati v vse večjem razslojevanju med revnimi in bogatimi (vemo, da srednji sloj pri nas, kakor tudi drugje, izginja), v vse večjem prepadu med nerazumnim bogatenjem peščice ter povečevanjem in poglabljanjem revščine v Sloveniji? Ne le med starejšimi in otroki, tudi med mladimi. V vse globljem razcepu tičimo, med bogatimi – ki imajo denar ter moč in si domišljajo, da imajo življenje na dlani – in nebogatimi, ki tega privida nimajo.

Ne domišljajmo si, da imamo življenje na dlani. 

Spomnimo: dijaki ljubljanske gimnazije Poljane so v sklopu dijaške izmenjave povabili v goste vrstnike iz Pariza. Jasno, mladi so se šli zabavat v ta hip priljubljeno ljubljansko shajališče, klub Shooters. Tam se je trlo zabave željnih. Med njimi je bil tudi temnopolti dijak iz Francije. Iz pripovedovanja in zapisov razberemo, da je natakarica v klubu, ki je noseča in menda zato slabše prenaša različne vonjave, stopila do gostujočega dijaka in ga ob asistenci varnostnikov »pospremila« do izhoda. Tam mu je povedala, da smrdi, in mu rekla ali pač je pričakovala (ne vemo za zdaj), da se bo šel stuširat in prišel nazaj. Hm, kaj producirajo človeški možgani. Za razumevanje zgodbe naj dodamo, da naj bi do natakarice najprej stopila dva dijaka poljanske gimnazije in ji naznanila smrad, ta pa – kot vidimo – ga je potrdila. Med takšno maso ljudi je oziroma so prav njega prepoznali kot smrad?! Francoski dijak je s svojim slovenskim kolegom odšel domov.

Zdaj, po skorajda mesecu dni, pa so se oglasili dijaki poljanske gimnazije in se prek svoje FB-strani z javnim apelom uprli rasni diskriminaciji. V daljšem zapisu so pozvali dijake, da se lahko takim dejanjem uprejo tudi tako, da tega bara ne obiskujejo več, ali pa da svoje mnenje o dogajanju opišejo na družbenih omrežjih. V zapisu med drugim preberemo: »Želimo, da kot Poljanci in ljudje z moralnim kompasom in etičnimi načeli stopimo skupaj.« Ravnatelj gimnazije Poljane je eksces prijavil zagovorniku načela enakosti. Odgovor pričakujemo.

Ne pozabimo: predstavnik kluba Prestor je zagotovil, da ni šlo za rasno diskriminacijo, da je klub odprt za vsakogar, ni pozabil dodati, da je priljubljeno shajališče domačih in tujih obiskovalcev (le kako mu pade na pamet delati mimogrede še reklamo?!) in da bi sam ravnal drugače, ker, citiram: »Sam bi se v taki ali podobni situaciji odzval drugače, ker je neprijeten vonj lahko posledica nečesa, na kar človek nima nujno vpliva.«

Abotno, on še vedno vztraja pri vonju!

P. S.: Na tekmi slovenske nogometne lige se je zgodil rasistični incident. Vratar NK Maribor Tabor Luka Duvnjak je označil Marcosa Tavaresa ml. za »črno opico«. Za izrečene besede se je opravičil. In dobil kazen.