»Večkrat sem že slišala, da smo si ženske največje nasprotnice v poslu, zato sem še posebej počaščena, da so me za najpodjetnico izbrale ravno one, podjetnice. Verjamem, da se v nas, ženskah, in v našem zavezništvu skriva največja moč. To dokazujemo tudi s povezovanjem v okviru 500 podjetnic,« je prepričana Erika Kostanjšek, najprej žena in mati štirih otrok ter ženska in povrhu po presoji strokovne žirije in analitike podjetja Bisnode izmed več kot 11.500 slovenskih podjetnic izbrana za samostojno podjetnico leta.


Foto: Blaž Samec


Ko ostaneš brez službe

Do finančne neodvisnosti in laskavega naziva je bila trnova pot, pravi. »Ostala sem brez službe, z dvema majhnima otrokoma. Podobno kot danes je bilo težko najti zaposlitev, na voljo so bile subvencije zavoda za zaposlovanje. Imela sem znanje, čutila sem strast do številk in hkrati verjela, da je to prava pot zame,« se ozre v leto 1996.

»Vedno sem najprej poskrbela za plačilo vseh davčnih in drugih finančnih obveznosti, tako da za gospodinjstvo ni dosti ostalo. Naučila sem se preživeti z minimalnimi stroški. Najela sem njivo, pridelala nekaj zelenjave in kuhala preproste jedi. Spomnim se dne, ko nisem imela kaj dati v lonec. Na sprehodu z otroškim vozičkom sem srečala prijateljico s polnim vozom zelja. Ko mi je ponudila zeljno glavo, so se mi orosile oči, saj sem vedela, da mi nekaj dni ne bo treba skrbeti za preživetje. To so bili moji skromni poslovni začetki.« Dve desetletji kasneje Kostanjškova v pisarnah svojega računovodskega servisa E3plus v Domžalah in Šenčurju zaposluje šest sodelavk in skrbi za poslovne knjige za več kot 150 strank. 

Petnajst let sem bila vsak dan od jutra do štirih popoldne v pisarni. Ni mi bilo težko delati tudi 16 ur. Preprosto sem pozabila na čas in nase. Zanemarila sem potrebo po počitku in hrani. Takrat sem mislila, da sem sposobna in uspešna, toda nisem imela časa ne za družino ne prijatelje in ne zase. 

Kdor veliko dela, ni nujno uspešen

»Petnajst let sem bila vsak dan od jutra do štirih popoldne v pisarni. Ko sem se vrnila domov, sem v eni roki držala hčerkico, v drugi kuhalnico, na tleh se je sin igral s fižolčki, hkrati sem z ramo podpirala telefon in strankam delila računovodske in davčne nasvete. Ko sta otroka zaspala, sem se vrnila v pisarno in delala do zgodnjih jutranjih ur. Tak je bil vsak moj dan, tudi vikendi. Ni mi bilo težko delati tudi 16 ur. Preprosto sem pozabila na čas in nase. Zanemarila sem potrebo po počitku in hrani. Takrat sem mislila, da sem sposobna in uspešna, toda nisem imela časa ne za družino ne prijatelje in ne zase. To me je sčasoma pripeljalo do popolne izčrpanosti. Šele tedaj sem spoznala, da moram najprej poskrbeti zase, da bom potem lahko pomagala drugim. Na lastni koži sem izkusila, kako pomembno je upravljanje časa, zato lahko danes svetujem svojim strankam, da ne bi ponavljale mojih napak.«


Foto: Jože Suhadolnik


Avatar se spopada z izgorelostjo podjetnikov

»Po mojih izkušnjah je ključni vzrok izgorelosti podjetnikov in drugih zaposlenih predvsem v nepravilni organizaciji časa za delo, družino in oddih. Ženske, ki pri nas večinoma prevzemamo skrb za otroke in gospodinjstvo, smo zagotovo še bolj obremenjene. Ko sta bila otroka bolna, sva z možem, ki ima prav tako svoje podjetje, izmenično jemala bolniško. Ko od januarja do konca marca delam več kot običajno, mi veliko pomeni, da mož v celoti prevzame gospodinjstvo ter šolske ter popoldanske obveznosti otrok.«

Pomembno je, da izgorevanje pravočasno prepoznamo in ukrepamo. »A številni podjetniki vztrajajo, saj se bojijo, da bo njihov posel zastal ali jih bodo tekmeci požrli. V resnici pa bi morali storiti ravno nasprotno: se začasno povsem odklopiti in poskrbeti zase! Moja pomoč – podjetnikov poslovni Avatar – bo takšno stranko (ob)držala pri življenju tako, da ji bom med odklopom pomagala voditi administracijo in osnovno poslovanje.« 

V tipično ženskih poklicih je lepota lahko izziv zlasti zaradi osebnih rivalstev. Povsem drugače pa je v podjetništvu, kjer prevladujejo moški – kar petkrat več jih je. A tudi lepe ženske prepričajo o svoji strokovnosti, če le zadosti vlagajo v svoje znanje, ne zgolj v videz. 

V podjetništvu je ženska lepota dvorezen meč

»Računovodstvo je še vedno pretežno ženski poklic, a po mojem mnenju za uspeh ni ključen spol, ampak znanje in predanost delu. Prepričana sem, da smo ženske boljše poslušalke, strankam namenimo več časa in pozornosti, ker jih bolje poznamo, jim tudi laže svetujemo. Hkrati pa se to lahko sprevrže v slabost, da se predolgo ukvarjamo s posameznimi strankami in dopustimo, da nas njihove težave osebno bremenijo. Sicer smo enkratna ekipa, a bi si želela tudi kakšnega sodelavca. Že zato, ker je dobro, da se v kolektivu prepletata ženska in moška energija.«

Ženske imajo še eno težavo: večkrat se jih ocenjuje po videzu. »V tipično ženskih poklicih je lepota lahko izziv zlasti zaradi osebnih rivalstev. Povsem drugače pa je v podjetništvu, kjer prevladujejo moški – kar petkrat več jih je. Po eni strani slišiš očitke, da ti je uspelo zaradi všečnosti, po drugi strani pa zagotovo drži, da ljudje bolj pozitivno sprejmemo simpatične in urejene posameznike in jim tudi raje prisluhnemo. A tudi lepe ženske prepričajo o svoji strokovnosti, če le zadosti vlagajo v svoje znanje, ne zgolj v videz.«


Za naziv samostojna podjetnica leta so se izmed več kot 11.500 kandidatk potegovale tri finalistke: gostinka Štefanija Kuzmič, računovodkinja Erika Kostanjšek in cvetličarka Valerija Grubelnik (z leve). Foto: Blaž Samec


Sama je takšna, kot pač je. »Ženstvenosti sem se naučila od mame, k dobri samopodobi pa vsekakor prispevajo komplimenti treh sinov in moža. Verjamem, da si lastno vrednost – in posledično tudi zaslužek – postavimo sami, odvisno od tega, koliko se cenimo, znamo in zmoremo. Tega učim tudi svojo hčer in stranke.«