Sonja Levak Hozjan, dr. med.

Prva nosečnost naj bo do 30. leta

Po zadnjih zbranih podatkih za leto 2016 je bila povprečna starost žensk v Sloveniji ob rojstvu prvega otroka 29,4 leta. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je znašala 30,9 leta. Zakaj je nosečnost pred 30. letom boljša izbira z zdravstvenega vidika in kateri so možni zapleti, povezani z višjo starostjo nosečnic, pojasnjuje Sonja Levak Hozjan, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.

Pri kateri starosti je najbolj priporočljivo prvič zanositi?

Za zdravo žensko, ki si želi imeti otroka, je najbolje prvič zanositi do 30. leta. Ginekologi, ki imamo licenco FMF za merjenje nuhalne svetline in te meritve za odkrivanje kromosomskih nepravilnosti pri plodu že dlje opravljamo, opažamo, da je tveganje za rojstvo otroka s kromosomsko napako najnižje do 25. leta in začne do dopolnjenega 30. leta že rasti, po 35. letu pa se strmo povečuje. Zato so za starejše nosečnice priporočljive dodatne preiskave, s katerimi zanesljiveje preverimo, da bo novorojenček najverjetneje zdrav. 


Katera naj bi bila zgornja meja, ko se zdrava ženska, brez prejšnjih zapletov in kroničnih bolezni, lahko nadeja srečno končane nosečnosti?

Podobno kot zelo mlade mamice spadajo tudi ženske, ki se pozno odločajo za prvo nosečnost, v skupino rizičnih nosečnic, pri katerih je pričakovati več zapletov tako v nosečnosti kot tudi ob porodu. Možnost spontane zanositve se že po 35. letu hitro zmanjšuje in če po nekajmesečnem trudu ne zanosijo, se je dokaj hitro treba odločiti za postopek biomedicinske pomoči z IVF-ET. Zgornja meja za zdravljenje neplodnosti je namreč zakonsko postavljena do 43. leta starosti. Vemo, da se pri starejši nosečnici nosečnost pogosteje konča s spontanim splavom. Prav tako presejalni testi, kot so meritve nuhalne svetline in dvojni hormonski test, kažejo, da je v tej skupini nosečnic večje tveganje za kromosomske napake pri plodu. Starejše nosečnice, ki so sicer zdrave in jim uspe spontano zanositi tudi še po 43. letu, so v veliki večini že prej imele otroke. Če se odločijo povečati družino, po uspešno opravljenih diagnostičnih preiskavah v nosečnosti, večinoma pridejo do poroda brez večjih težav. 



Kaj je v ospredju razlogov, da se odločijo imeti otroka kasneje?

Kar precej mladih žensk študira, študij se nekoliko zavleče in tudi nimajo takoj možnosti najti zaposlitev in stanovanje. Torej za odgovorno žensko pogojev za otroka še ni. Hitro je tu starost trideset let in več. A ne pozabimo, da je za mnogo reči v življenju kasneje še čas, za spočetje otroka pa je »rok trajanja«. Tudi partnerski odnosi razpadejo in vzpostavijo se nove zveze, v katere partnerja prineseta že enega otroka ali celo več. V novi zvezi z drugim partnerjem ženske tudi v kasnejšem starostnem obdobju želijo še skupnega otroka. Te nosečnice so večinoma starejše, tudi takšne, katerih partnerji so precej mlajši in še nimajo potomcev. A otrok ni lepilo za nobeno zvezo in rojstvo lahko zelo poslabša odnose med partnerjema. Odločitev za otroka v teh primerih mora biti zelo premišljena. So tudi ženske, ki želje po materinstvu niso začutile prej in se zavejo, da je skrajni čas za otroka, ko so na pragu štiridesetih let. Večinoma so bile zelo aktivne na drugih področjih dela in življenja ali do tega obdobja niso našle partnerja, s katerim bi lahko imele otroka. Zanositev z biomedicinsko pomočjo samskim ženskam v Sloveniji ni omogočena. Mnoge se odločijo za plačljive postopke na klinikah v tujini in zadnja leta imamo kar nekaj starejših nosečnic, ki jim je uspelo tako roditi zdravega otroka.


Danes so pogoji za vodenje nosečnosti zaradi preiskav z ultrazvokom, presejalnih testov pregleda meritve nuhalne svetline in dvojnega hormonskega testa, s katerimi že najdemo visokorizične nosečnice z možnostjo napake pri plodu, skoraj idealni.


Kateri so možni zapleti?

Verjetnost spontanega splava že v prvem trimesečju je višja, če je nosečnica starejša. Vemo, da je pri njih večja možnost za povišan krvni tlak, nosečnostno sladkorno bolezen, trombozo, tudi zastoj rasti ploda in prezgodnji porod sta pogostejša. Starejše nosečnice, ki so po umetni oploditvi in imajo po več letih neuspelih postopkov končno uspešno nosečnost, denimo z dvojčki, so še posebno rizične in jih večinoma vodimo s terciarnimi centri. Pogosteje se prvi porod pri starejši nosečnici konča s carskim rezom. 



Katere preglede in preiskave naj opravi starejša nosečnica? 

Skrbno načrtovana nosečnost, tudi če je v kasnejših letih rodnega obdobja, se večinoma izteče z rojstvom zdravega novorojenčka. Danes so pogoji za vodenje nosečnosti zaradi preiskav z ultrazvokom, presejalnih testov pregleda meritve nuhalne svetline in dvojnega hormonskega testa, s katerimi že najdemo visokorizične nosečnice z možnostjo napake pri plodu, skoraj idealni. Nosečnicam po 35. letu (lahko seveda tudi mlajšim) svetujemo neinvazivni presejalni test iz materine krvi, NIFTY. S testom (kot v večini evropskih držav je samoplačniški) iz krvi nosečnice v laboratoriju odberejo otrokov DNK in lahko v zelo visokem odstotku določijo, da ima plod zelo majhno tveganje za večino najpogostejših kromosomskih napak; tudi tistih redkejših, kjer manjka le delček kromosoma ali je napaka na spolnem kromosomu. Opravi se lahko kadar koli po ultrazvočnem pregledu za nuhalno svetlino okoli 12. tedna. Ta obsega zgodnjo morfologijo ploda, kjer pregledamo, da ima plodek vse kosti v rokicah in nožicah, pravilen razvoj možganov, da ima na pravilnem mestu srčece in želodček. Pregledamo, da je v želodčku in plodovem mehurju že voda, kar pomeni, da otrok že požira, da so prehodne prebavne poti, in sklepamo, da ima vsaj eno delujočo ledvico. Pregledamo, da sta zaprti trebušna stena in hrbtenica v celoti, ter pravilno po določilih FMF izmerimo nuhalno svetlino. 


Vemo, da se pri starejši nosečnici nosečnost pogosteje konča s spontanim splavom. Prav tako presejalni testi, kot so meritve nuhalne svetline in dvojni hormonski test, kažejo, da je v tej skupini nosečnic večje tveganje za kromosomske napake pri plodu.


Takrat moramo videti tudi nosno kost, kajti če je ne, dobimo slabše rezultate in večje izračunane rizike za kromosomske napake pri plodu. Test NIFTY ni in ne bo zamenjava za pregled nuhalne svetline, je pa bolj zanesljiv pokazatelj tveganja za kromosomske napake kot samo izračunani riziki po nuhalni svetlini in krvni preiskavi dvojni hormonski test in ga svetujemo opraviti šele po pregledu nuhalne svetline. Če je tveganje za katero koli napako po testu NIFTY večje, je potrebna diagnostična preiskava biopsija horionskih resic ali amniocenteza, kjer preštejemo, ali ima otrok vse kromosome. Pri mlajših in starejših nosečnicah si do polovice nosečnosti sledijo redni enkratmesečni pregledi. Po opravljeni morfologiji, kar je natančen pregled razvoja plodovih organov, in meritev rasti ploda se odločimo, kako pogosto bo starejšo nosečnico treba pregledati in ali potrebuje tudi kakšen pregled v bolnišnici, kjer bo rodila. Izmerimo dolžino materničnega vratu in predvidimo možnost predčasnega poroda. 


Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE