Avgusta 1999 so ZN razglasili mednarodni dan mladih. V nekdanji Jugoslaviji je bil zanje zapovedan 7. maj kot njihov dan, ko so se na Titov rojstni dan družili, nosili štafeto mladosti, pionirji pa so bili sprejeti v zvezo komunistične mladine. Leta 1984 je papež Janez Pavel II. razglasil mednarodni dan mladih, namenjen katoličanom, ki ni vedno istega dne. To je le nekaj primerov, kako politika bdi nad mladimi in jih poskuša usmerjati. Kdo trenutno najmočneje vpliva nanje, če izvzamemo osnovno celico družbe, družino? 

Na mlade vpliva veliko dejavnikov; poleg družine in najožje okolice tudi širše dogajanje v družbi in politiki. Ob vrstnikih in ožji okolici nanje pomembno vplivajo institucionalno okolje, to so izobraževalne ustanove, tudi delovna okolja pa seveda vidni posamezniki v politiki in širši družbi, ki mladim postavljajo zgled, ter mediji, ki te zglede utrjujejo. Mediji se kažejo kot vse bolj pomembni, pri tem pa prednjačijo družbena omrežja. Ta so zanje postala najpomembnejši vir pridobivanja velike količine informacij ter poglaviten način upravljanja družbenih stikov. V luči spremenjenih življenjskih stilov mladih, ki so vse bolj vezani na splet, kažejo vse večji individualizem ter željo po takojšnji gratifikaciji, imajo tako imenovani vplivneži oziroma influencerji nanje velik vpliv. Mednje spadajo idoli, politiki, športniki, osebe iz popularne kulture in podobno, zaželene in sprejemljive okvire delovanja v družbi pa kažejo v pozitivnem ali negativnem pomenu. 

Delovanje družbenih omrežij je manj podvrženo regulaciji in družbenim normam, kar je tudi vzrok, da na teh orodjih videvamo višje ravni polarizacije, radikalizacije in splošnega družbenopolitičnega ekstremizma, zato se v tem skriva bistvena nevarnost za negativen vpliv na mlade. Na spletnih orodjih slabe zglede za mlade prispeva tudi institucionalna politika, ki pod pretvezo iskrenosti in zavračanja političnih elit oblikuje nedemokratične vzorce delovanja družbe in politike. 

Mladi nikoli niso bili pasivni, bili so aktivni drugače. Tako lahko zdaj ugotavljamo, da tviter uporablja institucionalna politika za razpravo med seboj, medtem ko so mladi že odšli z instagrama. Učinek, ki ga ima lahko ta prepad, je, da bodo politične institucije vse manj legitimne, vse več mladih pa bo kolesarilo – tako na spletu kot po ulicah – z željo po družbenih spremembah. 

Mladi od 15. do 29. leta starosti so približno petina celotne populacije. Vemo, da nanje izjemno vplivajo tako imenovani mnenjski voditelji v krogu bližnjih in prijateljev. V karanteni smo spoznali moč politike v izrednih razmerah. Kako bo to vplivalo na mlade, se bodo odslej bolj ali še manj zanimali za politiko glede na to, da smo še pred epidemijo opažali pasivnost, tudi zaradi nezadovoljstva, ker so mnogi brezposelni, nimajo možnosti za materialno neodvisnost od staršev in podobno? 



Mladi nikoli niso bili pasivni, bili so aktivni drugače. Politične institucije in institucionalna politika vedno nekoliko zaostajajo za aktualnimi trendi, ki pa jih mladi bolj sprejemajo in prevzemajo, pogosto tudi narekujejo. V tem kontekstu so bolj kot preostale populacije aktivni v novih medijih in narekujejo družbene trende, ko ta okolja okupirajo druge starostne skupine, pa navadno poiščejo nove okvire. Tako lahko zdaj ugotavljamo, da tviter uporablja institucionalna politika za razpravo med seboj, medtem ko so mladi že odšli z instagrama. Opazimo lahko zaostajanje političnih institucij, ki pa imajo še vedno izjemno pomemben vpliv. To pomeni, da bodo mladi, če institucionalna politika in politične institucije ne prilagodijo svojega delovanja novim generacijam, vedno delovali zunaj tega polja političnega, zato jih bomo pavšalno označevali za pasivne. 

Trenutne razmere niso njihove političnosti nič spremenile, le še bolj so okrepile te načine delovanja. Njihov politični aktivizem je še bolj osredotočen na probleme institucionalne politike (boj za oblast, korupcija, spodbujanje sovraštva, odsotnost demokratične razprave), prav tako pa še bolj poudarja tematike, kot so okolje, družbena solidarnost in odgovornost. Učinek, ki ga ima lahko ta prepad, je, da bodo politične institucije vse manj legitimne, vse več mladih pa bo kolesarilo – tako na spletu kot po ulicah – z željo po družbenih spremembah. 

Ali drži, glede na to, da iz zgodovine vemo, da tudi mladi doživljajo spremembe in nihanja, da je današnja generacija del vala konservativizma v tem, da so izjemno skeptični do novih idej in jim več pomenijo družinske vrednote? 

Vsaka generacija je nosilec progresivnih idej, predvsem pa idej zunaj ustoličenih okvirov. Gre torej za rahljanje zakoreninjenih predstav v družbi in vsak odmik od splošno sprejetih okvirov je tudi stvar uporništva. Težnje k porokam, spolna abstinenca pred poroko, uvajanje konservativnih pogledov tako niso neposredno korak nazaj, ampak korak v drugo smer, ki za svojo substanco jemlje prakse iz preteklosti. Seveda moramo biti pri tem zelo jasni, da se te prakse danes izvajajo v povsem drugačnem družbenem kontekstu, daleč od časov dogovorjenih porok in podobno. Mladi to počnejo, ker so se tako odločili. Takšna progresivnost je tudi odmik od idej, ki jih prinašajo njihove tradicionalne razprave o zeleni revoluciji, trajnostnih ciljih ... 

Preberite tudi, kako trenutne družbene spremembe, zlasti v luči koronavirusa, doživljajo mladi Slovenci. Trije predstavniki mlajše generacije, Taja Rojšek FortunaTilen Čebulj in Kaja Juvan so nam zaupali svoje misli, najdete jih tukaj