Razglas, ki ga je ob rojstvu svojega sina Filipa Kralja, izobesil presrečen podjetnik iz Ljubljane, se je te dni spet vrnil v spomin, ob slovesu angleškega princa Filipa. Ki je v bistvu bil kralj, oziroma s(m)o ga imeli za kralja.
Princ Filip, vojvoda Edinburški, mož britanske kraljice Elizabete II., s katero sta imela štiri otroke in bila poročena polnih 73 let, bi letos junija dopolnil 100 let. Bil je ena ključnih osebnosti na britanskem dvoru, nanj se je kraljica vedno lahko obrnila in mu zaupala. »Preprosto je bil moja moč in v vseh teh letih je to tudi ostal,« je kraljica leta 1997 ob praznovanju 50. obletnice poroke javno izkazala ljubezen svojemu življenjskemu sopotniku.
O njegovem življenju, polnem izpolnjenih uradnih dolžnosti, mediji izpostavljajo predvsem in tudi, kako zelo je bil družinski človek, kako zelo je bil izobražen in plemenit obenem pa tudi duhovit. V trenutkih gledanja obrednega slovesa v Windsorski kapeli, kamor so ga pripeljali v krsti na zelenem Land Roverju, ki ga je osebno sooblikoval, se v misli prikrade žalostinka, Pogrebni blues, angleškega pesnika W.H. Audena. Z njo se poklanjamo princu Filipu.
Naj ure utihnejo, telefonske zveze prekinejo.
Sočna kost naj omili lajež psa.
Zaprite vse klavirje in z bobni šepetaje
prinesíte krsto, naj žalujoči vstopé.
Pustite letalom, da otožno letaje
za seboj nakracajo sporočilo »Mrtev je.«
V črnino odeníte majhne mestne grlice,
policistom natakníte drage črne rokavice.
Bil je moj sever, jug, vzhod, zahod,
moj dragocen odmor in težaški pohod,
moj dan, moja noč, prijatelj in pesem.
Ljubezen naj bi trajala večno. Kako sem besen.
Zvezde naj ugasnejo, nihče jih ne želi.
Pospravite luno, sonca več ni.
Posušite vsa morja in zažgite drevo,
Saj nikoli ne bo nič več dobró.
(prevod: M. Kocbek)
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: