Odnos je pravi tedaj, ko prestane preizkušnjo

Draga ga. bralka.

Prijateljstvo je večna tema, tako kot je ljubezen nedoumljiva in zahteva pogum. In imeti nekoga rad, se z njim/njo lepo razumeti in graditi odnos, svet in trenutke, je velik blagoslov. Tako v intimnem kot v prijateljskem smislu se iščemo, oplajamo in nadgrajujemo. Kaj pa sploh ima človek, če ga ne obkroža toplina ljubečih soljudi, kjer so prijatelji tisti zares najbolj dragoceni sopotniki, ki nas sprejmejo celo takrat, ko sami sebe ne zmoremo. A odnosi so v časih, v katerih živimo, na številnih preizkušnjah, in marsikdo je v sebi strt in razočaran, saj ne najde utehe ali sočutja, ki bi tolažilo in opogumljajo.

Številni živijo v hladnih družinskih ali partnerskih razmerjih in če ne prebudijo stika z globljimi ravnmi lastne duševnosti, ne prepoznajo, da hlad uničuje. Mrzla duša ohladi tako telesa kot srca. In ko hlad, ki v družbi oboževanja vsega, kar je minljivega in pokvarljivega, kotira višje od topline pogleda in pristnega stiska rok, pričenja korozivno nažirati vsa srčna spajanja. Načenja kohezivna tkiva družb, ki so nujna za zdrav ustroj posameznika. Morda smo kot človeštvo zares skrenili s prave poti, a osebno mislim, da temu ni tako. Med nami je ogromno velikih duš, ki opravljajo »mala« dela. Sama srečujem toplino povsod; v trgovinah pri prodajalkah, ko si izmenjamo topel pogled, na bencinskih servisih, ko plačujem, na cesti, ko dam prednost vozniku, ki čaka, ali on meni …

Osredotočanje na vse tisto, kar nas razdvaja, je vabljivo, a izziv je v sebi ohranjati harmonično stanje. In tako je tudi za vas vaša prijateljica izziv ali učitelj v preobleki. Zakaj ima potrebo, da se dviguje nad vas, morda niti ni tako pomembno. Morda je za vas ključnega pomena, zakaj vas to moti. Morda vas uči zdravega postavljanja meja? Da se postavite zase, da jasno poveste svoja stališča? Prva rešitev, ki se mi naniza, je vaša notranja moč, ki jo lahko s pomočjo njene, morda zares izjemno naporne prisotnosti, gradite. Tako kot je veliko velikih duš, ki opravljajo »mala« poslanstva, so med nami tudi velike duše, ki nosijo težo sveta. In ni preprosto ohranjati notranjega mira v turbulentnih časih, ko zares nihče točno ne ve, kdo »pije« in kdo »plačuje«.

Ozke srenje, kjer se ljudje neprestano srečujejo, morda nudijo blizkost, a obenem tesnobo, saj omejujejo prosto misel in kreacijo svobodnega doživljanja skupnosti in nje pripadnikov. Tako je tudi z vami. Nekako ne veste, čemu bi sledili; notranji svobodi ali »prisili dobrih odnosov«. Zato vam svetujem, da se s prijateljico odprto pogovorite. Skušajte ji pojasniti, kako se počutite ob njej. Brez obtožb in predvsem očitkov lahko na novo postavite odnos. Morda tej gospe še nihče ni povedal, kako deluje na okolico. In bo vaš iskren odziv cenila. Če je vajini poti namenjeno, da traja, vaša iskrenost ne bo ogrozila odnosa. Nenazadnje, le pravi test prečisti vezi, ki so vredne, da trajajo. Zato verjemite v dobro in iskreno. Srčno in srečno sopotništvo vam želim!