Otroci in tudi mladostniki so bili nekdaj večino prostega časa v gibanju zunaj, sodobno življenje pa je njihovi gibalni dejavnosti manj naklonjeno. Epidemija covida-19 jih je dodatno prisilila k temu, da še več časa preživljajo neaktivno – za ekrani. A človekovo telo je ustvarjeno za gibanje in njegovi učinki se poznajo v vsem organizmu. Ne le boljša telesna zmogljivost, ki pomembno podpira odpornost in imunski sistem, zadostna količina gibanja, ki je obenem dovolj intenzivna, prinaša številne pozitivne psihosocialne učinke.
Največji upad gibalne rutine
Na posvetu o čezmerni telesni teži in debelosti, ki ga je pred časom pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, je izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg. s fakultete za šport, izpostavil, da smo zaradi epidemije covida-19 in posledičnega zaprtja šol za vse otroke ter športnih društev, v katerih je sicer redno vadilo več kot 40 odstotkov slovenskih otrok, priča največjemu upadu gibalne učinkovitosti in največjemu porastu čezmerne prehranjenosti v zgodovini. »To s seboj prinaša realno tveganje, da koronska generacija otrok in mladostnikov ne bo izkoristila svojih razvojnih potencialov niti v gibalnem niti kognitivnem razvoju, da bo izpostavljena večjim zdravstvenim tveganjem in da bo zaradi socialne izoliranosti tudi njihov socialni razvoj ogrožen.« Dodal je, da bo treba vložiti veliko truda na področju vzgoje in izobraževanja, športa in javnega zdravja, če bomo želeli odpraviti škodo, ki nastaja z vsakim dnem, ko otroci in mladostniki ne morejo živeti v običajnem ritmu in običajnem okolju.
Najmanj uro vsak dan
To seveda ne pomeni, da moramo sedeti križem rok. Na telesni in gibalni razvoj otrok in tudi mladostnikov je mogoče in nujno treba vplivati. Starši bi morali biti prvi, ki bi morali spraviti svoje otroke in mladostnike v pogon. Za začetek z bolj dejavno izkoriščenim prostim časom. In kajpak z zgledom, ki je del vsakdana. »Začnimo postopoma, tako da povečamo čas, namenjen zmerni do visokointenzivni telesni dejavnosti, in hkrati zmanjšujemo čas, ki ga otrok preživi neaktivno ob gledanju televizije, uporabi računalnika, z mobilnim telefonom.« S temi besedami v zgibanki Gibanje – telesno dejavni vsak dan, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, nagovarja Andreja Drev. »Poskusimo z otrokom narediti načrt aktivnosti, ki jih bomo v prihodnjem tednu počeli skupaj. Aktivnosti lahko razdelimo na več krajših, denimo 15-minutni sprehod po zajtrku, popoldne 10 minut skakanja s kolebnico in 20 minut vožnje s kolesom, zvečer 15 minut plesa. Kako smo še lahko aktivni z otroki? Skupaj lahko tečemo, se lovimo, se igramo družabne igre z žogo, gremo v hribe, skupaj lahko pospravimo stanovanje, peljemo na sprehod kužka, delamo počepe, skupaj lahko plavamo, mečemo frizbi, kolesarimo.«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: