Bolečina s srbenjem je lahko znak vnetja zunanjega sluhovoda ali uhlja. Zakaj se razvije okužba in kaj je lahko vzrok za morebiten slabši sluh?
Kopalci in plavalci smo dovzetnejši za okužbo zaradi pogostejšega zastajanja vode v ušesu, ki draži in mehča kožo sluhovoda ter olajša vdor mikroorganizmov iz vode, ki se v ušesnem kanalu potem množijo. Včasih se zaradi nastalega vnetja, ki boli, pojavi izcedek iz ušesa, prepoznamo pa lahko celo izrazitejše težave s sluhom zaradi ušesnega masla, ki nabrekne.
Zastajanje vode v sluhovodu
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) natančneje objavljajo, zakaj se po aktivnostih v vodi pojavi vnetje zunanjega sluhovoda oziroma uhlja: »Prisotnost vode v ušesu zmanjša kislost (pH) kože v sluhovodu, ki sicer lokalno ščiti pred okužbo. Z vodo se tudi raztopi in izloči iz sluhovoda ušesno maslo, ki pomembno ščiti pred okužbo.« Med dejavniki tveganja so poškodbe kože v sluhovodu, denimo zaradi praskanja, grobega čiščenja, suha koža, ekcem, vstavljanje tujkov, visoka ali nizka temperatura v okolju. »Povzročitelji vnetja so najpogosteje Pseudomonas aeruginosa (50 odstotkov), Staphylococcus aureus (23 odstotkov), anaerobne in gram negativne bakterije, od glivic pa Aspergillus in Candida. Glavni znaki vnetja so bolečina, srbenje, neprijetni občutek, sluhovod je lahko otečen ali pordel, včasih je prisoten izcedek. V 10 odstotkih sta prizadeta oba sluhovoda.«
Ušesni čep
Vnetij sluhovoda je pri odraslih največ v poletnih mesecih. Bolezni zunanjega ušesa se običajno razvijejo tudi zaradi zapor sluhovoda, če ni očiščen, in poškodb, denimo mehanskega draženja sluhovoda s predmeti, največkrat nepravilnega čiščenja z vatiranimi paličicami. K zmanjšanju tveganja bistveno pripomore samozaščitno vedenje, pri čemer je pomembno, da v ušesih nimamo preveč masla, saj nase veže vodo in nabrekne. ORL-specialisti opozarjajo, da ušesno maslo, imenovan cerumen, ni skupek umazanije, temveč je naravni izloček žlez, pomešan z odluščenimi površinskimi celicami kože sluhovoda. Rumenkasti izloček ni topen v vodi in se na zraku strdi. Cerumen čisti, vlaži in ščiti kožo zunanjega sluhovoda in obenem preprečuje vdor vodotopnih škodljivih snovi ter mikroorganizmov v kožo. Praviloma se iz sluhovoda izloča sam.
Raztapljanje ušesnega masla
Uho oziroma sluhovod s svojo samoočiščevalno funkcijo in izločanjem ušesnega masla torej sam poskrbi za svojo nego. Vsakršno poseganje vanj z vatiranimi paličicami stroka odsvetuje, saj večinoma napravimo samo večjo škodo, ker odvečno ušesno maslo narivamo proti bobniču, kjer se izločki strdijo in posušijo. Seveda so primeri, ko se ušesno maslo izloča čezmerno, redko se iz sluhovoda tudi ne izloča dovolj dobro in skupaj z odluščeno kožo tvori trde čepe. Aleš Matos, dr. med., specialist otorinolaringolog, je za Ono svetoval nego z vkapavanjem namenskih kapljic za raztapljanje ušesnega masla. »V redkih primerih, ko se čep ušesnega masla ne raztopi, je potrebno izpiranje ušesa pri izbranem zdravniku. Še redkeje je potrebno čiščenje pri ORL-specialistu.«
Da ne bi bolelo
Učinkovit preventivni ukrep za preprečevanje vnetij in nastanka ušesnih čepov je samozaščitno vedenje. Ušesno maslo je smiselno očistiti pred kopanjem oziroma plavanjem. »Izogibati se je treba plavanju ali potapljanju v onesnaženih vodah,« poudarjajo na NIJZ. Ušesa lahko v vodi zaščitimo s plavalnimi čepki. Sicer mokra ušesa osušimo, kolikor je mogoče. Če smo občutljivi, si po plavanju nadenemo kapo ali trak, sploh če je vreme vetrovno. Morebitno bolečino v ušesih ublažimo s paracetamolom. Če imamo vročino, naraščajoče bolečine, vrtoglavico ali slabše slišimo, je treba obiskati zdravnika.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: