Naši otroci se veliko prezgodaj srečajo z alkoholom,« ugotavlja tudi priznana strokovnjakinja za vzgojo otrok, red. prof., dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., specialistka logoterapije. »Pomemben razlog je težnja po prehitrem odraščanju, ki pa jo v glavnem povzroči duh časa, ki narekuje staršem in institucijam, da morajo biti otroci čim prej vključeni v družbo odraslih – ni več nobenih omejitev, kaj je primerno za otroke, kaj za mladostnike –, da je glavni motiv družbe doseči čim večje uspehe, in seveda jih vse od otroštva silimo v številne aktivnosti, ki so preveč stresne za njihov razvijajoči se organizem. Ko so vsega nasičeni, pa odnehajo in v njihovi notranjosti je vedno več praznine, ki jo je treba čim prej napolniti. Alkohol je zato prava rešitev.« 

Ugotovljeno je, da je kar 92 odstotkov ljudi s sindromom odvisnosti od alkohola prvič imelo stik z njim pred 18. letom. Mladostnik, ki prvič pije alkohol pri 13 letih, ima 43-odstotno tveganje, da postane kasneje v življenju odvisen od njega, pri tistih, ki ga pijejo prvič pri 21 letih ali kasneje, je le še 10-odstotna verjetnost, da se razvije odvisnost. 

Mrtvo pijan dvanajstletnik
Nazadnje je šokiralo poročilo o dogajanju na silvestrovo iz največje slovenske bolnišnice. Dežurni zdravniki so v sprejemni ambulanti Pediatrične klinike UKC Ljubljana obravnavali kar 20 otrok, od katerih so jih 11 tudi hospitalizirali. »Šest otrok je bilo obravnavanih zaradi akutnega alkoholnega opoja in
ali uživanja drog, najvišja izmerjena vrednost etanola v krvi je bila 1,8 promila,« je povedala doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., strokovna direktorica Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Najmlajši mrtvo pijani je imel komaj 12 let.  



Rekorder z 2,1 promila
Za konkretno statistiko smo prosili tudi UKC Maribor. V urgentni ambulanti Klinike za pediatrijo je bilo po besedah predstojnice, prof. dr. Nataše Marčun Varda, dr. med., med božično-novoletnimi prazniki sprejetih in obravnavnih šest alkoholiziranih otrok in mladostnikov v starosti od 14 do 17 let. »Najvišja vrednost alkohola v krvi je bila 2,1 promila. Število ni bistveno večje kot v preteklih letih. Pri vsakem od otrok vzamemo natančno anamnezo, torej so okoliščine opijanja večinoma jasne. Opijanje pri otrocih in mladostnikih je zagotovo problem, vendar v bolnišnicah vidimo le vrh ledene gore. Glede na število sprejemov v naši ambulanti o dejanski problematiki ne moremo sklepati. Vsekakor se zavedamo, da gre za družbeni problem. Za reševanje je potrebno ukrepanje na številnih ravneh, s poudarkom na preventivi, vzgoji in izobraževanju,« na obsežnost in trdoživost problematike pokaže prof. dr. Marčun Varda. V zvezi s podatkom, da je bilo letos v dnevih okoli silvestrovega na mariborskem območju bolnišnično v resnici obravnavanih kar sedemnajst opitih mladoletnikov, so nas napotili na oddelek nujne medicinske pomoči v ZD dr. Adolfa Drolca. Tam so te informacije potrdili in dodali, da je bil najmlajši opiti prav tako star le dvanajst let. Še več so imeli klicev po telefonu.


Zastrupitev 
z alkoholom
»Akutne zastrupitve z alkoholom so vodilni vzrok za bolnišnično obravnavo zaradi zastrupitev tudi v starostni skupini od 7 do 14 let. V letu 2014 so bolnišnične obravnave zaradi posledic zaužitja alkohola oseb, starih do 19 let, obsegale pet odstotkov vseh bolnišničnih zdravljenj zaradi posledic škodljive rabe alkohola. Od 2003 do 2012 je med slovenskimi mladostniki v starosti od 15 do 19 let število hospitalizacij zaradi akutne zastrupitve z alkoholom značilno raslo, v letu 2012 jih je bilo v bolnišnico sprejetih 186,« je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica specialistka psihiatrije z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Mit, da alkohol pozimi in v mrazu pogreje, ne drži. Žile v podkožju se zaradi njega razširijo, kar povzroča subjektiven občutek toplote. Dejansko človek zaradi njega izgublja toploto in lahko se zgodi, da tisti, ki na odprtem zaspi zaradi učinkov alkohola, umre zaradi podhladitve. 

Vsak sedmi 15-letnik pije vsaj enkrat tedensko
Izsek zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2014), ki poteka vsake štiri leta in jo je izvedel NIJZ, kaže, da je 81 odstotkov slovenskih 15-letnikov že pokusilo ali pilo alkoholne pijače. Z njimi se jih prvič sreča pred 13. letom kar 40 odstotkov. Prvič je bil v tej starosti ali celo prej opit vsak deseti. Prvo alkoholno pijačo otroci najpogosteje spijejo do svojega desetega leta, največkrat v domačem okolju. Približno vsak sedmi 15-letnik pije alkohol vsaj enkrat tedensko, skoraj tretjina 15-letnikov je bila opita vsaj dvakrat v življenju. Zgodnje pitje in opijanje sta pogostejša med fanti, a razlike med spoloma v pivskem vedenju se zadnja leta zmanjšujejo. 



Življenjsko ogrožajoče opijanje
»Med mlajšimi prevladuje predvsem opijanje, saj so bolj nagnjeni k zaužitju večjih količin alkohola v kratkem času,« je razložila prim. as. dr. Barbara Lovrečič, zdravnica, specialistka javnega zdravja z NIJZ. »Zaradi prenizke starosti se njihovo telo ne odzove nanj s toleranco in nimajo mehanizmov, ki bi jih obvarovali, da pravočasno nehajo piti alkohol, kot je pri odraslih. Če ponazorim: pri toleranci gre za to, da imajo sčasoma enaki odmerki manjši učinek oz. se sčasoma za dosego enakega učinka zvišuje odmerek. Odrasli pri zaužitju večje količine alkohola verjetneje zaspi in neha piti, mlajši človek bo prej izgubil zavest kot zaspal. Najpogosteje v prazničnem obdobju mlajši ljudje zaradi hujših oblik zastrupitve z alkoholom potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, da preprečimo najhujše, saj je lahko opijanje pri zelo mladih življenjsko ogrožajoče. Mit, da pustimo pri miru tistega, ki izgubi zavest zaradi alkohola, ne drži. Zaradi alkohola izgubimo zavest zato, ker ga telo ni sposobno razgraditi. Alkohol upočasni delovanje možganov, upočasni srčni utrip, dihanje in zniža krvni tlak. Vse to vpliva na možgane, da izgubimo zavest, in takrat smo v veliki nevarnosti, da umremo. Tudi mit, da alkohol pozimi in v mrazu pogreje, ne drži. Žile v podkožju se zaradi njega razširijo, kar povzroča subjektiven občutek toplote. Dejansko človek zaradi njega izgublja toploto in lahko se zgodi, da tisti, ki na odprtem zaspi zaradi učinkov alkohola, umre zaradi podhladitve.« Sogovornica poudari, da se možgani otrok in mladostnikov še razvijajo in so zato dovzetnejši za škodo zaradi alkohola. »Večje količine alkohola lahko spremenijo ne samo delovanje možganov, temveč sčasoma privedejo tudi do nepopravljivih sprememb v njihovi zgradbi. Alkohol je nevrotoksičen, kar pomeni, da uničuje nevrone oziroma osnovne gradnike možganov.« 

Zelo sem presenečena nad akcijo Heroji furajo v pižamah, ki dajejo mladim sporočilo: Vi kar pijte, starši smo na razpolago, da vas pridemo iskat! Torej ni smisel vzgoje staršev, institucij, družbe v preventivi, ampak je sporočilo: Opijanje je okej.  

Med nami je res veliko nesrečnih otrok
»Na vprašanje, ali se opitost lahko zgodi vsakomur, Zdenka Zalokar Divjak odgovarja, da lahko ob kakšni priložnosti, vendar so rizični tisti otroci, ki hlepijo po vedno novih dražljajih, po odraslosti, tisti s slabo samopodobo, ki želijo tako pokazati, da si nekaj upajo, da jih lahko opazijo. »Mladostniki se velikokrat šele v opitem stanju počutijo dobro, si nekaj upajo, se dokazujejo ali preprosto rešujejo svoje vsakodnevne težave z učenjem ali odnosi. Opitost kaže na poskus bega v svet, v katerem ni treba poslušati staršev, učiteljev, se truditi za odnose, za oblikovanje svoje samopodobe itd. Glede na to, koliko naši otroci in mladostniki uživajo alkohol, jih mora biti v Sloveniji res veliko nesrečnih.« 


Foto: Cropix


Opijanje je okej – to je napačno sporočilo
Zdenka Zalokar Divjak doda, čim mlajši so otroci, ki posegajo po alkoholu, tem hujše bodo posledice. »Tudi puberteta, ki se zdaj začne že okoli desetega leta, je obdobje, ko je celoten organizem že zaradi hormonskih sprememb bolj senzibilen – torej več ko je škodljivih vplivov na organizem, hujše so posledice. Konkretno to poznamo iz slabših reakcijskih časov, zmanjšane pozornosti, počasi otopijo tudi druga čutila. Pri mladih je skrb vzbujajoče, da ne vidijo nič več lepega, da postanejo zdolgočaseni in otopeli. Zelo sem presenečena nad akcijo Heroji furajo v pižamah, ki dajejo mladim sporočilo: Vi kar pijte, starši smo na razpolago, da vas pridemo iskat! Torej ni smisel vzgoje staršev, institucij, družbe v preventivi, kako zagotoviti otrokom in mladostnikom bivanjsko varnost, jih opremiti za njihovo odgovorno opravljanje nalog, jih navduševati s pozitivnimi vzori itd., ampak je sporočilo: Opijanje je okej.« 

Večje količine alkohola lahko spremenijo ne samo delovanje možganov, temveč sčasoma privedejo tudi do nepopravljivih sprememb v njihovi zgradbi. Alkohol je nevrotoksičen, kar pomeni, da uničuje nevrone oziroma osnovne gradnike možganov.  

Toleranca
Slovenci veljamo za narod, ki je do alkohola toleranten. »Če poznamo statistiko odraslih, ki čezmerno pijejo, potem je jasno, da so tudi pri svojih otrocih glede pitja alkohola zelo popustljivi,« opozarja Zdenka Zalokar Divjak. Barbara Lovrečič ponazori: »Ugotovljeno je, da je kar 92 odstotkov ljudi s sindromom odvisnosti od alkohola prvič imelo stik z njim pred 18. letom. Mladostnik, ki prvič pije alkohol pri 13 letih, ima 43-odstotno tveganje, da postane kasneje v življenju odvisen od njega, pri tistih, ki ga pijejo prvič pri 21 letih ali kasneje, je le še 10-odstotna verjetnost, da se razvije odvisnost.« 


Foto: AP


Pridige ne zaležejo
Kakšna sporočila bi zalegla, da bi otroci in mladostniki dojeli, da alkohol ni zanje? »Vedno sem bila proti temu, da jim pridigamo o škodljivosti alkohola,« pravi Zdenka Zalokar Divjak. »Današnji otroci in mladostniki so bivanjsko ogroženi, ker ne čutijo omejitev in reda, ki sta glavna pogoja bivanjske varnosti. Že predšolskega otroka sprašujemo, kaj bo jedel, kaj bo oblekel, ali gre spat, kaj naj počne. To so vprašanja, na katera bi morali imeti odrasli zelo jasne odgovore. Današnjim otrokom je dolgčas, ker niso več akterji svojega življenja, ampak jim je vse organizirano, načrtovano, delujejo po navodilih, namesto da bi jim dali odgovornost v roke in bi se tudi naučili nositi posledice; tako za svoje dobre kot slabe odločitve. Poglavitno sporočilo je zato vzor staršev, zagotavljanje bivanjske varnosti z našimi odnosi in opremljanje otrokove osebnosti z življenjskimi vsebinami, ki ga bodo naredile v spoštljivo, dobro in ustvarjalno osebo. To pa pomeni tudi vsakodnevno bivanje skupaj, da se otroci in starši res vidijo in čutijo, potem beg iz vsakdana otroku preprosto ne pride na misel.« 

Slovenija sodi med redke države, ki gospodinjstvom dovoljujejo pridelavo kar 600 litrov vina in 500 litrov piva na leto za lastno rabo, ki jih ni treba prijaviti in se zanje ne obračunava in plačuje trošarina. 

Politiki si nadevajo plašnice
Podobno razmišljajo tudi na ministrstvu za zdravje. Predstavnik službe za odnose z javnostjo Črt Kaker meni, da strokovnjaki kot negativna dejavnika med drugim navajajo permisiven odnos staršev do pitja svojih otrok in neustvarjalno ter neaktivno preživljanje prostega časa mladostnikov, medtem ko si politiki nadevajo plašnice: »V Sloveniji predvsem ni politične pripravljenosti, da bi sprejeli ukrepe, ki jih priporočata domača in tuja strokovna javnost. Po letu 2003, ko je bil sprejet tako imenovani Kebrov zakon in z njim prepoved prodaje mlajšim od 18 let ter prepoved prodaje ob določenih urah dneva, je k manjši sprejemljivosti rabe alkohola pomembneje vplivala samo še zakonodaja o varnosti v cestnem prometu. Celo nasprotno, sprejemamo ukrepe, ki že prispevajo in bodo v prihodnje še bolj prispevali k večji sprejemljivosti, rabi in škodi zaradi alkohola.« Poleg tega sogovornik opozarja, da Slovenija sodi med redke države, ki gospodinjstvom dovoljujejo pridelavo kar 600 litrov vina in 500 litrov piva na leto za lastno rabo, ki jih ni treba prijaviti in se zanje ne obračunava in plačuje trošarina. 




Alkohol je v Sloveniji sprejeta droga, legalna in imamo napitnico za himno. V večini družin je pitje alkohola nekaj povsem običajnega in tudi mladi se večinoma z njim srečajo najprej doma in na youtubu. Ko bomo enkrat začeli pri sebi razčiščevati svoj odnos do alkohola, bomo mogoče poznali prave odgovore, samo mladih prosim ne obtožujmo, kako grozni so.
Matic Munc, psiholog