Dr. Vesna Lavtižar

Poštenost in zaupljivost sta na Japonskem zares neverjetni

Vesna Lavtižar, doktorica okoljskih ved, že od novembra 2016 živi in dela v deželi vzhajajočega sonca. Bila je namreč izbrana na razpisu za dveletni projekt, ki ga je objavilo Japonsko združenje za promocijo znanosti (JSPS). Na Univerzi v Kobeju se v laboratoriju za pomorsko okoljsko upravljanje (Laboratory of Maritime Environmental Management) ukvarja z raziskavami vplivov uporabe biocidov na okolje. Poleg tega je podrobno spoznala zanimivo kulturo te otoške azijske države.

Kaj konkretno počnete? Kaj ste odkrili pri svojem strokovnem delu?

V veliko čast mi je biti del oddelka, ki ga vodi zelo spoštljiv profesor in velik strokovnjak za raziskave onesnaževanja morskega okolja. Tu se ukvarjamo z raziskavo premazov, ki so naneseni na površine plovil. To so posebni premazi, ki ščitijo v vodo potopljene površine pred obraščanjem organizmov, na primer alg, morskih trav, školjk. V njih so biocidi, ki se stalno sproščajo v okoljno vodo, so strupeni in zato tudi delujejo proti obraščanju, hkrati pa to pomeni onesnaževanje voda in zastrupljanje tudi netarčnih organizmov, recimo rib, rakov in drugih vodnih organizmov. Jaz preučujem njihovo delovanje in strupenost, da bi zaščitili morsko okolje.
Odkrila sem že marsikaj zanimivega. Eden od novejših biocidov se v vodi zelo hitro razgradi. V svoji raziskavi sem dokazala, da kljub kratki izpostavljenosti zelo nizkim koncentracijam tega biocida ta še vedno močno zastruplja nekatere morske organizme.

Tu me res ne skrbi, da bi me kdo ogoljufal ali okradel. Kolo vedno puščam nezaklenjeno. Vsakič, ko sem kaj izgubila, mi je to uspelo dobiti nazaj. Tudi trgovine nimajo varovalnih sistemov – vhodi in izhodi so popolnoma prosti.  

Kaj vas je najbolj navdušilo na Japonskem?

O Japoncih in Japonski, kot jo jaz doživljam, imam zares zelo veliko lepega povedati, je pa to moje pridobljeno mnenje po letu in pol bivanja tu, v Kobeju, kjer sem obkrožena z res srčnimi ljudmi. Vedno znova me presenečajo njihova prijaznost, vljudnost in ustrežljivost. Tu se počutim zelo varno in vedno se vse dobro izpelje, čeprav njihovega jezika še ne poznam prav dobro in čeprav so na splošnem slabi v angleščini. Odkar sem na Japonskem, sem se jo še bolj naučila ceniti, spoštovati ter občudovati. Zares lepo je živeti med ljudmi, ki so prijazni, zanesljivi, ki ne kritizirajo in se ne pritožujejo stalno. V Sloveniji se mi zdi, da ne znamo ničesar ceniti in vsepovprek kritiziramo, tudi če se nam ne godi slabo. Po drugi strani verjamem, da so konstruktivne kritike koristne, saj v družbi prinašajo izboljšave. Vendar pa se bo tu nekdo, četudi se mu dela krivica, redko izpostavil, pritožil ali pokritiziral.
Všeč mi je tudi, da Japonci stvari ne jemljejo za samoumevne, temveč se nad njimi znajo navduševati. Odkrito in izrazito se navdušujejo nad cvetovi češenj, japonskih sliv in drugih rož, nad pecivom v pekarni, oblačili v trgovini, majhnim vodnjakom, kjer se je v preteklosti ob njem nekaj zgodilo.

Kaj še bi se Slovenci lahko naučili od njih, v čem bi se zgledovali po njih?

Japonci, ki delajo v restavracijah, pubih in trgovinah, znajo zares pričarati lepo vzdušje. Maja sem bila na kratkem obisku v Sloveniji in bila velikokrat razočarana nad nevljudnostjo nekaterih gostincev – brez pozdrava, nasmeha, potrpežljivosti, pozornosti do strank. Na Japonskem se to ne dogaja. Vsak, ki se nauči streči kavo, bi se v prvi vrsti najprej moral naučiti postreči s prijaznostjo in nasmehom.



Kako ste se navadili na njihovo kulinariko?

Japonska hrana je odlična in nisem potrebovala posebnega truda, da bi se privadila na njihove okuse. Poleg tega si lahko jedi, ki jih Japonci redko uživajo ali morda nikoli, pripravim sama. Sem sodi tudi skleda solate z veliko sveže zelenjave.
Všeč mi je, da zelo spoštujejo hrano, in še nikoli nisem opazila, da kdo ne bi pojedel do konca in jo zavrgel. Cenijo vsak obrok, ki ga užijejo, in ga radi tudi na glas pohvalijo. Na splošno zelo cenijo svojo kulturo in vse, kar je japonskega. Iskreno spoštujejo japonske jedi in čeprav jih jedo vsakič znova, se včasih nad njimi navdušujejo, kot da jih pokušajo prvič. Zelo cenijo svoj macha čaj, ki je pogosta sestavina njihovih sladic. Vedno radi poudarijo, da je to njihov, japonski izdelek, čeprav gre le za jabolko, ki je zraslo na japonskih tleh.

Omenili ste, da se tam počutite zelo varno.

Res je. Ne smem pozabiti omeniti tudi njihove poštenosti. Tu me res ne skrbi, da bi me kdo ogoljufal ali okradel. Kolo vedno puščam nezaklenjeno. Vsakič, ko sem kaj izgubila, mi je to uspelo dobiti nazaj. V stanovanjskem kompleksu, kjer živim, je nekdo izgubil slušalke – videti so bile precej drage. Več kot dva tedna so ležale na istem kraju in čakale lastnika. Verjamem, da so ga bodisi dočakale bodisi jih je shranil skrbnik stanovanj, dokler jih lastnik ni prevzel. Tudi trgovine nimajo varovalnih sistemov – vhodi in izhodi so popolnoma prosti. Poštenost in zaupljivost sta tu zares neverjetni!

Moški se trudijo povzpeti v karieri, žensk pa je na Japonskem na vidnih položajih precej manj. Te, ki redno delajo, so včasih primorane delati dolgo in se vračajo pozno domov. Delovne preobremenjenosti je ponekod še precej. 

Kako to, da se Japonci v javnosti ne objemajo, ne izkazujejo čustev?

Objemanje res ni del njihove kulture, tudi izkazovanje čustev ne. Bolj ko doživljam Japonsko in spoznavam njihove ljudi, bolj se mi zdi, da ne doživljajo življenja toliko s čustvi, čeprav so zelo nežen narod. Zdijo se mi precej bolj stvarni, realistični. Pri tem pa moram povedati, da je Japonce zelo težko brati. Redko izkazujejo mnenja in občutja, zato je težko videti resnico. Nadvse previdni so, kaj povedo, in zelo redko povedo kaj neposredno, še posebno če je kaj negativnega ali občutljivega. Jaz sem zagovornica izkazovanja čustev, vendar le, če so pristna. Tu sem sprva res pogrešala izkazovanje čustev, tople prijateljske besede in kretnje, vendar sta mi kljub vsemu dosti pomembnejši poštenost in zanesljivost ljudi.

So tudi politiki srčni, pošteni in zanesljivi?

Politika v Sloveniji vedno ožigosamo za slabega in pokvarjenega, tudi če je dober in se trudi delati dobro. Je pa res, da so med njimi tudi pravi nepoštenjaki, in to me žalosti. Dejanja politikov imajo posledice na širšo skupino ljudi, zato je toliko bolj pomembno, da delujejo premišljeno, pošteno in dobronamerno. Tudi na Japonskem novice žal poročajo o političnih škandalih in nepoštenih namenih nekaterih politikov.

Kako doživljate japonske ženske?

Japonke vidim kot graciozne, mirne, pogosto zadržane, veliko se lepotičijo, medtem ko smo Slovenke rade bolj naravne, spontane, odprte, živahne, več nas je športnih tipov. Na Japonskem je v preteklosti veliko žensk po prvem porodu ostalo doma in gospodinjilo. Tudi danes nekatere ostanejo doma in skrbijo za gospodinjstvo, ko pa so otroci starejši, si najdejo službo s polovičnim delovnim časom. Moški se trudijo povzpeti v karieri, žensk pa je na Japonskem na vidnih položajih precej manj. Te, ki redno delajo, so včasih primorane delati dolgo in se vračajo pozno domov. Delovne preobremenjenosti je ponekod še precej. Nekatere imajo prosto le en dan v vikendu, dopusta pa zelo malo. Še teže je, ko zbolijo; tu namreč bolniške ni – bolniške dneve jim odvzamejo od dopusta.



Kako japonski moški pristopijo do žensk? So jim Evropejke zanimive?

Japonci in Japonke imajo radi velike oči, zato smo jim Evropejci in Evropejke všeč. Dosti Japoncev je sramežljivih in si ne upajo spregovoriti z dekletom, ki jih privlači. Zelo priljubljene so zmenkarske spletne strani. Japonci se ne zdijo prav romantični, se pa zdijo v razmerju resni. Pogosto opažam, da v razmerje že vstopijo z mislijo na poroko in družino. Še vedno se zgodi, da starši predlagajo svojim hčeram ali sinovom partnerja, čeprav je bilo to bolj popularno včasih.

Ste našli partnerja na Japonskem?

Partnerja imam. Je pol Japonec in pol Francoz, kar je res odlična kombinacija. Od rojstva živi na Japonskem in ima vse lepe osebnosti Japoncev, hkrati pa tudi značilnosti Evropejcev, ki bi jih sicer v razmerju zelo pogrešala. To so recimo odkritost v pogovorih, spontanost, svobodomiselnost, tudi njegove prioritete so bolj evropejske. Spoznala sva se na zabavi, mesec po mojem prihodu na Japonsko. Potem sva se videla še nekajkrat in niti nisva bila vedno sama. Lepo mi je bilo preživljati čas z njim in zdelo se mi je, da bova zelo dobra prijatelja. Nekega večera sva bila na zabavi in on je vodil program, nakar ga je sovoditelj pred vsemi vprašal, ali ima dekle. Leo je priznal, da ja in da sem to jaz. Vsi so bili šokirani, verjetno pa še najbolj jaz. A ker je res prijetna in meni ljuba oseba, pravzaprav nisem imela nič proti.

V nekaterih podjetjih se po opravljenem delu od uslužbencev pričakuje, da čas preživljajo s sodelavci v izakayah (japonski pubi), ponekod vsak delovni dan. 

Kakšna so njihova družinska razmerja?

Tudi po poroki in ustvarjenju družine opažam, da jim je zaradi dela velikokrat oteženo preživljati čas skupaj. Bodisi oba bodisi vsaj eden dela pozno, v nekaterih podjetjih se po opravljenem delu od njih pričakuje, da čas preživljajo s sodelavci v izakayah (japonski pubi), ponekod vsak delovni dan. Prijateljica, recimo, je s svojim možem poročena pet let, imata dveletnega otroka. Ob tednih mož končuje delo ob petih popoldne, vendar pa se domov vrne komaj ob desetih ali polnoči, saj po delu čas preživlja s svojimi sodelavci v izakayah. Povedala mi je, da se to od njega v podjetju pričakuje in da je to pogost pojav predvsem v majhnih podjetjih. Japonci so navajeni na to – je del njihove kulture.
Nemalokrat pa družina tudi živi ločeno, vsak v svojem mestu, predvsem kadar eden dela v podjetju, ki svoje uslužbence pogosto (na primer vsake štiri leta) seli v druge podružnice po Japonskem. Če ima žena svojo službo ali imata otroke, ki hodijo v šolo, se družina redko seli z njim, zato so pogosto ločeni.

Tujci težko dobijo državljanstvo na Japonskem. Ali želijo tako zaščititi lastno kulturo?

Sama v mestu Kobe ne občutim, da bi bili zaprti do tujcev. Tu nas je dosti takih, ki prihajamo iz tujih držav, čeprav je res, da nas je večina priseljena za nestalno. Tudi muslimanov je dosti in v Kobeju imajo zelo lepo džamijo in kar nekaj trgovin, specializiranih za njihovo prehrano. Pogosti so namenski dogodki za vključevanje tujcev v skupnost, kar je super za mreženje, spoznavanje običajev, jezikov, plesov, hrane različnih kultur. Ljudem, ki me obdajajo in s katerimi se družim, ni pomembno, od kod prihajam, in se za druge kulture zanimajo. In se, seveda, kot se spodobi za Japonce, nad njimi tudi navdušujejo.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE