Mami je bila negovalka v domu ostarelih, opravljala je naporno delo, mnogokrat neprekinjeno dvanajst ur, konec tedna pa je bilo to skorajda pravilo. Takrat je oče otroka pognal iz hiše, vanjo pa pripeljal na zabavo svoje »prijateljice«. Stisnjena skupaj sta bedela ob robu njive, dokler se ni zdanilo in se je ta kvarna in pijana druščina razšla. Seveda si nista upala mami niti črhniti o dogajanju. Nasilje je molče prenašala, vse dokler jih ni končno zapustil in odšel živet k drugi ženski. Boj mame za njihovo preživetje je bil velik. S skromnimi, ponošenimi oblačili in doma sešitima šolskima torbama sta bila otroka tarča posmeha in poniževanja vrstnikov v šoli. Kljub temu je bila Nina pridna in uspešna učenka, ves čas je pomagala pri učenju tudi bratu. 

Mož se je vse bolj opijal in razvil neznano jezo. Začel se je znašati nad Nino, da otrok ne zna umiriti. Nasilen je bil tudi do njih. Ker je odklanjala vsakršen intimni stik z njim – je s posilstvom doživela še šesto nosečnost. Potem jo je mož z otroki nagnal iz hiše. 

Pri 19 letih, v prvem letniku fakultete, je njeno srce osvojil mladenič iz mesta. Kmalu se je preselila k njegovi družini. Pridobila je štipendijo in zdelo se je, da se bodo sanje o izobrazbi in temu primernem delu uresničile. Ni še doštudirala, ko je postala žena in že drugič mamica. Takoj po magistrskem študiju se je zaposlila. Njen princ iz sanj je, skupaj s svojimi starši, terjal veliko družino. Bil je edinec, prav tako njegovi starši, in vsi so si želeli v sicer skromni hiši veliko otrok. Ko se je družina povečala za četrtega, ki se je rodil z dihalno stisko (dva otroka imata prirojene zdravstvene težave), je Nina dejala, da jih je dovolj, da morata poskrbeti najprej zanje. A mož se ni strinjal. Ljubila je njega, rada je imela otroke. Bila je zares velika mama, kar ji je priznavala vsa vas. In je privolila še za enega. Ko pa ga je pričakovala, se je v družini vse spremenilo. Mož je prihajal z dela pozno in vsakič močno opit. Po porodu je postal tudi nasilen. Tako do nje – kot otrok. 


Nemočna je iskala rešitve. In jih našla. Mož je privolil v pogovor s strokovnjaki, da bi mu pomagali opustiti pijančevanje. Zdržal ni niti mesec dni. Postal je nesramen, brezobziren. Nina se je spomnila svojega otroštva.

Ni več vedela, kaj storiti. Ni imela sogovornikov, ki bi ji lahko priskočili na pomoč. Mož se je vse bolj opijal in razvil neznano jezo. Ugotovila je, da je iskal uteho tudi pri drugih ženskah. Ko je prišel domov, ni prenesel otroške igrivosti. Začel se je znašati nad Nino, da otrok ne zna umiriti. Nasilen je bil tudi do njih. Ker je odklanjala vsakršen intimni stik z njim – je s posilstvom doživela še šesto nosečnost. Potem jo je mož z otroki nagnal iz hiše.

Zatekla se je k bratovi štiričlanski družini, ki živi v trisobnem stanovanju. Brat je takoj izpraznil spalnico in vanjo namestil vzmetnice, kamor se je naselila Ninina družina. Nasilje in bitka za preživetje otrok sta mamico oslabila. Zbolela je. Morala je na bolniško, a nadomestilo ne zadošča za osnovno preživetje. Prihrankov žal nima. Ne zmore najeti stanovanja, kjer bi lahko poskrbela za varno življenje svojih otrok, saj nima prav nobene možnosti kritja stroškov. In v strahu, da bodo tudi njeni otroci živeli njeno revno otroštvo, bije bitko za vsak dan.

Pomagati ji želimo. Da bo lahko poskrbela za varno streho za svojo veliko družino. Borka je. Spoštovane bralke, cenjeni bralci. Ne vem, kaj naj še dodam. To, da ima Nina srečo, ker ima brata. In verjamem, da ima srečo, ker ima nas. Vem, da bomo skupaj zmagali. Skupaj z Anito Ogulin. 

Če lahko pomagate Ninini družini, vas prosim za pomoč:

Zveza prijateljev mladine Lj. Moste-Polje, Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana

IBAN: SI56 3300 0000 1303 865

Sklic/referenca: SI00 899

Namen: Pomoč mamici Nini

Koda namena: CHAR