Ali res rabimo nahrbtnik s stvarmi za 72-urno preživetje? Strokovnjakinja pojasnjuje

Anica Ferlin, vodja sektorja za obrambo na Ministrstvu za obrambo in strokovnjakinja na področju civilne zaščite je v podkastu Na robu spregovorila o tem, kako se Slovenija pripravlja na potencialne katastrofe, vključno s potresi, poplavami, požari in celo vojnimi grožnjami.

»V državi poznamo precej različnih ocen tveganj, v javnosti so morda bolj prepoznane ocene tveganj pred naravnimi nesrečami, ki so pripravljene ob različnih vrstah nesreč, od požarov, potresov, poplav, suše, pojava nalezljivih bolezni ... Obstaja tudi državna ocena za delovanje v primeru terorističnega napada in tudi državna ocena ogroženosti države pred vojno,« je pojasnila sogovornica.

Vse zagotovo zanima, ali je ravno ta slednja ocena ogroženosti pred vojnim napadom danes višja, kot je bila pred vojno v Ukrajini?

»Ne glede na spremembe v mednarodnem varnostnem okolju moramo reči, da republika Slovenija, ni neposredno vojaško ogrožena. Tudi, če bi do tega prišlo, da bi bila, bi pristojni organi sprejeli vse potrebne ukrepe in se ustrezno odzvali, javnost bi bila o tem obveščena. A kot sem dejala, ne glede na spremembe, ki se pojavljajo v zadnjem času, nevarnost neposrednega vojaškega spopada znotraj meja republike Slovenije ostaja nizka,« pravi Ferlinova in dodaja, da je precej večja verjetnost, da se pojavi kakšno od že omenjenih tveganj. Torej naravne nesreče.

»Te so najbolj nepredvidljive, še posebno potresi, ki jih ni mogoče natančno napovedati oziroma predvideti,« pravi. V podkastu Na robu je sogovornica tudi povedala, kje lahko vsak od nas preveri, ali živi na potresno ogroženem območju oziroma ali je njegov dom ali pa stavba, v katero hodi v službo, potresno varna ali ne.

Spomnimo se na žledolom, covid, poplave in požare

Ferlinova poudarja, da je za pravilen odziv ob nesrečah nujna predvsem informiranost. Kot pojasnjuje, smo generacije, ki smo odraščale po osamosvojitvi Slovenije, živele v prepričanjih, da se vojne ne morejo zgoditi, enako mnenje smo dolgo časa imeli glede naravnih katastrof. Dolgo smo verjeli, da se te dogajajo zgolj v drugih delih sveta.

A v zadnjih letih so vse pogostejše tudi pri nas, zato je takšna miselnost povsem napačna. Samo spomnimo se na žledolom, covid, poplave in požare. Naša realnost se spreminja.

»Nujno je, da se posameznik dobro informira. Da oceni, katera so tista tveganja, ki jim je sam izpostavljen, da oceni, na kakšen način se tem tveganjem lahko zoperstavi, razmisli, kako bi se ob pojavu nesreče odzval in na kakšen način bi se po tem najhitreje pobral in okreval. Govorim o tem, da vsak posameznik gradi svojo lastno odpornost na različnih področjih. Na področju kibernetske varnosti naj oceni, ali je ranljiv, dovzeten za kibernetska tveganja, oceni naj, kako bi ravnal v primeru potresa ali požara, recimo preventivno pričvrsti omare ter si pripravi nujne potrebščine, ki bi jih v takem primeru potreboval, a v primeru nesreče ni časa za daljšo pripravo,« pravi sogovornica.

Z novinarko Pijo Kapitanovič sta spregovorili tudi o nahrbtniku, ki naj bi ga imel vsak pripravljenega, v njem pa bi bile nujne stvari za 72-urno preživetje. O teh nahrbtnikih se v evropskih državah zadnje mesece veliko govori, ali ga potrebuje tudi slovenski državljan pa prisluhnite v pogovoru, ki ga najdete TUKAJ, na Delo.si.