Slovenski strokovnjak za varnost hrane: Vrtičkarji so lahko problem

V Delovem podkastu Na robu so tokrat gostili profesorja dr. Petra Rasporja. Izjemen strokovnjak za varnost hrane in znanstvenik je v začetku pogovora pojasnil, ali je hrana danes resnično bolj polna toksinov in ima manjše vrednosti vitaminov ter mineralov v primerjavi s sto, dvesto leti nazaj. Njegovi izredno jasni in logični razlagi prisluhnite v pogovoru.

Sogovornik je še povedal, da so večji proizvajalci hrane, kmetje, ki se s proizvodnjo hrane ukvarjajo profesionalno, glede varnosti hrane bolj zanesljivi od manjših vrtičkarjev, saj slednji pogosto niso nadzorovani. »Vrtičkarji so lahko problem. Če delajo po principu, da ne bi jedli tega, kar naredijo, bodo pa prodali, potem je tu nekaj narobe. Če pa reče, da to, kar da od sebe, tudi sam je, potem on z velikim zaupanjem gradi to živilo, svojo znamko, saj se hoče s tem izkazati, ker v svojo hrano verjame. Resnica pa je, da tu in tam najdemo koga, ki je nekoliko iztiril, ki na stvari ne gleda povsem pravilno,« pravi dr. Raspor.

Dr. Peter Raspor je bil gost v Delovem studiu, kjer nastajajo podkasti. Foto: Marko Feist

Doda, da so tisti z motom vračanje nazaj k naravi lahko sporni. »Nekateri so absolutno proti uporabi katerihkoli zaščitnih sredstev. Če je tako, se moramo zavedati, da bodo naravni sovražniki teh rastlin in živali svoje opravili. Ker bodo naredili svoje delo, jih bodo kontaminirali. In pogosto so ti toksini bistveno bolj nevarni, kot pa če uporabite eno od certificiranih zaščitnih sredstev,« meni dr. Peter Raspor in doda konkreten primer, za katerega je izvedel od svoje stare mame, skozi strokovno kariero pa tudi znanstveno potrdil. Za kaj gre, prisluhnite v podkastu Na robu.

Z voditeljico sta se dotaknila tudi etičnih vprašanj in zakaj v prehranski industriji (pre)večkrat zmaga želja po dobičku kot zdravju ljudi. »Jaz mislim, da bi morali ljudje, ki delajo v prehranski verigi, imeti tudi etično izobraževanje. Hrana bi morala biti etični sediment naših izobraževanj in potem bi seveda tudi gospe in gospodje, ki se trudijo pripeljati čim več denarja v lastno blagajno, pomislili še na kaj drugega,« pravi in poudari, da se s hrano ne bi smeli igrati, saj so ob zlorabi lahko posledice na ljudeh trajne. 

PREBERITE ŠE -> Ddr. Ana Vovk: To je največja laž o pridelavi hrane, v katero nas želijo prepričati

V pogovoru tudi pojasni, da ljudje trenutno hrano jemljemo preveč samoumevno, hkrati pa smo do nje preveč kritični. Kaj s tem, ko se pritožujemo nad podražitvami in samoumevnim odnosom do hrane, sporočamo svojim otrokom ter kakšno škodo si v resnici delamo, prisluhnite v pogovoru, ki ga najdete TUKAJ, na Delo.si.