PODKAST

Karmen Henigsman: Otrok alkoholika v sebi doživlja čustveni kaos (VIDEO)

Kot je izpostavila psihologinja, otrok alkoholika živi življenje, ki si ga njegovi vrstniki ne predstavljajo.
Fotografija: Karmen Henigsman. Foto: Marko Feist
Odpri galerijo
Karmen Henigsman. Foto: Marko Feist

Karmen Henigsman, magistrica psihologije in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je specializirana za delo z otroki in mladostniki iz družin, kjer je prisotna zasvojenost, je v podkastu Onaplus opisala, kako življenje doživljajo otroci, ki odraščajo v družini, zaznamovani z alkoholom.

»Otroci alkoholikov ves čas živijo v negotovosti, kdaj bo prišlo do prepira, konflikta ali incidenta zaradi pitja alkohola, tudi do fizičnega ali psihičnega nasilja, ki ni redkost v takih družinah. Pogosto pride do zanemarjanja otrokovih potreb in zgodi se celo en preobrat, otrok postane bolj usmerjen na potrebe starša, kakor na svoje. In ves je na preži, da ohranja mir, miri vzdušje, da ne bi prišlo do kolapsa,« pove sogovornica.

Po besedah psihologinje je pri otrocih, ki odraščajo ob alkoholu, prisoten zunanji in hkrati tudi notranji kaos. »Do starša čuti hkrati ljubezen in jezo, kdaj celo sovraštvo. In to otrok težko razume - kako lahko ne maram osebe, ki jo imam rad? To je zanje preprosto preveč. Zato razvijejo mehanizme, ki jim pomagajo preživeti,« pojasnjuje Henigsman in dodaja, da otroci alkoholikov preživijo, dokler so v teh okoliščinah. Po tem pa se zgodi življenje, vsi mehanizmi morajo nekako ven in zgodi se marsikaj.

Ženske pod težo pričakovanj gojijo tiho odvisnost do alkohola

Oba gosta, poleg Karmen je v studiu Onaplus spregovoril tudi Žiga Kastelic, otrok alkoholikov, sta se strinjala, da je v Sloveniji izjemno močno prisotna mokra kultura. Težko se alkoholu sploh izognemo, na vsakem praznovanju, od rojstva do smrti je alkohol prisoten. Do alkohola Slovenci ne čutimo nobene stigmatizacije, a hitro pridemo do dvoličnosti v družbi, o kateri je spregovorila psihologinja. Namreč, takoj ko pride do zasvojenosti z alkoholom, se o tem ne govori več.

Sploh pri ženskah je alkoholizem še vedno močno stigmatiziran in ženske svojo zasvojenost skrivajo bolj kot moški, ženske gojijo tiho odvisnost. »Družba od žensk pričakuje, da bodo uspešne na vseh področjih – v službi, doma, kot mame. Ko se pod težo teh pričakovanj zlomijo, je njihova zasvojenost pogosto bolj skrita, poteka v tišini. Za razliko od moških, ki pogosteje pijejo v družbi, ženske pogosteje pijejo same in v senci,« je poudarila.

Sogovornica je delila tudi nasvet ženskam, ki se zavedajo svoje zasvojenosti in se ne zmorejo izkopati iz čustvene vdanosti. »

Komurkoli, ki se sooča z zasvojenostjo, bi želela sporočiti, naj skuša najti notranjo moč, ne glede na zunanje okoliščine. Da, ne glede na to, ali zunanja okolica sprejema ali pa ne sprejema zasvojenosti, da dajo to sebi. Da verjamejo v pot na boljše in da tudi, če kdaj slišijo nasprotno, da to ni mogoče.

Zdi se mi namreč, da je pogosto napačno prepričanje, da zasvojenosti ni mogoče ozdraviti. Naj poskusijo in upajo v to. Naj se zavedajo, da bo to daljša pot, ne bo enostavna, ampak bo pot na boljše,« pravi Henigsman, ki pri preseganju zakoreninjenih prepričanj še bolj verjame v ženske. Zakaj?

Prisluhnite celotnemu podkastu:

Preberite še:

V prodaji