V Sloveniji minimalna priporočila za gibanje dosega zgolj 25 odstotkov ljudi (VIDEO)

Januarja si marsikdo zaobljubi, da bo v novem letu uvedel bolj zdrave navade. Nekateri se zavežejo k dieti in bolj zdravi prehrani, spet drugi se vpišejo v fitnes, na vodeno vadbo ali na športni tečaj.

Motivacija je pohvalna, a kaj, ko prehitro skopni, zato strokovnjakinja za gibanje in ustanoviteljica vadbe VIIT Alenka Ružič Jovović, ki smo jo gostili v novoletni epizodi podkasta Onaplus, svetuje, da pomislimo tudi na gibanje, ki ga lahko opravimo mimogrede in ki dejansko zelo pripomore k aktivnemu življenjskemu slogu. 

»Če bi se ljudje zavedali, kako zelo na počutje in porabo kalorij vpliva tako imenovana "nevodena" vadba, to je, denimo aktivnost, ko gremo peš po stopnicah ali peš po opravkih, bi to ljudje počeli veliko pogosteje,« pravi in opozarja, da Slovenci mislimo, da smo aktiven narod, a statistične številke razkrivajo, da smo daleč od tega. 

»Ljudje gredo dvakrat tedensko na neko vadbo in mislijo, da je to dovolj oziroma celo mislijo, da so zaradi tega ekstremno aktivni in da je to to, pa ni. Glede na podatke v Sloveniji priporočila za gibanje dosega le 25 odstotkov ljudi. In tu govorimo o minimalnih priporočilih za gibanje. Se pravi, kljub temu da se imamo Slovenci za zelo aktivne, v bistvu to nismo,« razkriva. 

Alenka meni, da je pomembno, da se začnemo tega zavedati in delati v smeri, da bi postali bolj aktivni ne samo z vodeno vadbo, ampak tudi z izbiranjem bolj zdravih navad, namesto po opravkih z avtom, raje peš ali s kolesom, če nam naš življenjski slog to dopušča.

Seveda imajo ljudje, ki živijo v mestu, večjo možnost, da vsakdanje opravke opravijo peš, kot pa, če živijo nekje na vasi in imajo do prve trgovine več kilometrov, se zaveda osebna trenerka, ki pravi, da je razumljivo, da v slednjem primeru ne bomo daleč peš tovorili težkih nakupovalnih vreč, vendar spodbuja, da vsak izmed nas razmisli, katere vsakodnevne dejavnosti lahko optimizira, da bo pri njih manj sedel in več aktivno uporabljal telo. 

Dolgoživost se gradi na zdravih navadah iz preteklosti

Alenka je v podkastu izpostavila tudi, da se dolgoživost gradi na zdravih navadah iz preteklosti. Čeprav smo ljudje nagnjeni k temu, da ukrepamo, ko nastopijo težave, bi nam koristila preventiva. Kar se tiče gibanja, to pomeni, da bi bilo dobro, da smo aktivni že v mladosti. 

»V bistvu pri 60. dejansko žanjemo tisto, kar smo počeli leta prej. Ljudje se ne zavedajo, da je vadba tista, ki stimulira tkiva in jih spodbuja k obnovi. Spodbuja jih k temu, da so močnejša, trdnejša, da so kosti gostejše in mišice močnejše. Če bi se ljudje zavedali, kako velik vpliv ima vadba, mislim, da bi bila situacija popolnoma drugačna.« 

Velike napake, ki jih delajo mladostnice

Ob tem osebna trenerka tudi opozarja, da velike napake delajo mladostnice, ki v želji po vitkem telesu, ki ga narekujejo modne smernice, hujšajo z osiromašeno prehrano in izpuščanjem obrokov.

»Tudi za mlada dekleta je ključno, da imajo ustrezno prehrano, da imajo dovolj kalorij. Mislim, da nam moda tu ni v prid, ker je pač v trendu, da si vitek. Mlada dekleta počnejo zelo velike napake in se ne zavedajo, kaj delajo svojemu telesu, ko jim je glavno, da štejejo toliko in toliko kilogramov in se spravijo v tisto malo konfekcijsko številko. Če to počneš neko daljše obdobje, so lahko to zelo konkretno škodljivi protokoli.« 

Alenka Ružič Jovović nam je v podkastu še zaupala, kako sama gleda na staranje in kako skrbi za svoje počutje, saj je prepričana, da prehrana in gibanje nista edina pristopa, ki pri tem igrata veliko vlogo. Celotni epizodi podkasta lahko prisluhnete TUKAJ.