Za razliko od vseh grešnikov, ki vase še vedno zlivajo opiate v obliki kofeina, sladkorja, nikotina! Ti, za razliko od šibkejših, zmoreš prevzeti vajeti nad svojimi željami. Lahko se ponašaš z železno disciplino, ki se je drži sloves askeze, saj si sam kralj svojega življenja.

Napaka. Ko se, včasih že takoj, drugič šele po dnevih ali celo tednih, začne obdobje norosti, ti hitro postane jasno. Tvoje življenje je pravzaprav ves čas upravljala snov, ki se ji sedaj skušaš upreti. Čeprav je tvoj dan popolnoma enak kot pred začetkom abstinence, umanjka pač le sladkor, mlečni izdelki ali gluten, realnost nikakor ni takšna, za kakšno si jo imel. Bivanjska tesnoba, ki napolni prav vse kotičke dnevnih opravil, nekje od zadaj šepeta v možgane, da je življenje enostavno brez smisla. Da ni tiste, tako oglaševane, lučke na koncu predora, niti ni upanja, da bo jutri vsaj znosen, če že ne lepši. Odsotnost ene same kemikalije v možganih, naj bo to glukoza ali opiati - zdaj veste, zakaj je tako težko živeti brez sira – povzroči popoln kaos, razgradnjo še zadnjega smisla, ki je pomagal v borbi s konceptom, ki ga ljubeče imenujemo življenje. 

Morda vsa jeza, ignoranca in zloba sploh niso naši, ampak nastanejo kot stranski produkt razpadanja molekul v možganih, ki v naglici skrbijo za centre in receptorje instant zadovoljitve, ti pa možganskemu centru za refleksijo sproti sporočajo, da mu ni treba v akcijo. 

Na tej točki se vprašaš, koliko lastne volje sploh poseduje človek. Koliko odločitev, ki jih sprejmemo v dnevu, je v resnici naših? Sploh kakšna? Če se večina podzavestnih misli, ki jih premorejo naši možgani, povprečno vrti okrog naslednje kave, cigarete, sendviča ali razmerja, sploh ostane kaj prostora za trezen razmislek, česa si želimo? In kako bomo tja prišli? 

Skozi prizmo teorije, da nas pri izbirah v življenju prej vodijo odvisnosti, ki smo jim do sedaj podlegli, kot inteligentna izbira, marsikaj postane bolj jasno. Morda je v resnici tobak tisti, ki meni, da je ekonomski napredek bolj važen kot čisto okolje. In čokolada, ki se raje bori za pravice nerojenih (nezaželenih) bitij, kot, da bi poskrbela za tiste že rojene, ki komaj preživijo. Gluten se še vedno vrti okrog konfliktov, končanih pred pol stoletja, brez občutka, da prihodnost potrebuje dejanja namesto floskul. Sir, ta gre vedno čez rob, sovraži čisto vse, kar je drugačno od njega.

Morda vsa jeza, ignoranca in zloba sploh niso naši, ampak nastanejo kot stranski produkt razgradnje molekul v možganih, ki v naglici skrbijo za centre in receptorje instant zadovoljitve, ti pa možganskemu centru za refleksijo sproti sporočajo, da mu ni treba v akcijo. Da lahko še malo počiva, človek je varno pod nadzorom hormonov navidezne sreče ali načrtovanja, kdaj bo dobil naslednji odmerek. Svet s te plati postane veliko lažje razumljiv, kot da si razbijamo glavo, zakaj hudiča ravnamo tako v nasprotju z zdravim razumom? In brez kančka empatije? 

Si upate sestaviti seznam snovi, ki vam iz dneva v dan krojijo usodo? Jaz ga danes raje ne bom.