Ozrimo se za hip v nestanoviten maj. Ohladitev je slovenski prostor dosegla še pred ledenimi možmi (dnevi od 12. do 14. maja, ko godujejo Pankracij, Servacij in Bonifacij), ki so postregli s precej hladnim vremenom, kakršnega v Sloveniji nismo zabeležili že 41 let. Na Zofijo, 15. maja, so temperature ponekod čez dan komaj presegle deset stopinj Celzija, v višjih legah so bile razmere povsem zimske; snežna meja se je spustila na okoli 800 metrov nadmorske višine.

Rossbyjevi valovi ...

Kaj je krojilo mrzlo in mokro vreme maja? »Na vprašanje lahko odgovorim zgolj poenostavljeno fizikalno,« pravi dr. Žiga Zaplotnik, raziskovalec meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. »Vreme v zmernih geografskih širinah precej krojijo planetarni oziroma Rossbyjevi valovi. To so valovi, v katerih delci (torej zrak) nihajo v smeri sever-jug, pri čemer je lahko amplituda teh odmikov tudi 1000 kilometrov ali več. Vzporednico lahko potegnemo z gugalnico. Ko jo izmaknemo iz ravnovesne mirovne lege in spustimo, zaniha. Podobno tudi zrak v atmosferi zaniha, če ga izmaknemo iz ravnovesja. Izmakne ga lahko denimo razsežno gorovje. Takšni so denimo Skalno gorovje, Grenlandija in Himalaja s Tibetansko planoto pa Andi na južni polobli. Sprožilec torej že imamo. Nismo pa še pojasnili, zakaj tok zraka zaniha. Pri gugalnici nas nazaj navzdol vleče sila teže, pri tem se hitrost gugalnice naglo poveča in je največja v ravnovesju, nato se gugalnica odkloni v drugo smer, hitrost spet pojema, dokler ne doseže skrajne lege. Kako pa je v atmosferi? Posledica vrtenja našega planeta je tako imenovana Coriolisova sila, ki na severni polobli odklanja gibajoče se objekte v desno, na južni polobli pa v levo. Ta sila ni povsod enaka, povečuje se proti poloma. Ko se torej tok zraka na severni polobli giblje proti severu, pride v območje, kjer je njen efekt večji. Posledično se tok zraka začne obračati v smeri urnih kazalcev (anticiklonalni smeri), s tem kompenzira efekt povečanja Coriolisove sile in se usmeri nazaj proti jugu. Coriolisov efekt se proč od pola začne zmanjševati, tok zraka pa to kompenzira tako, da se zavrtinči v nasprotni smeri urnih kazalcev, v ciklonalni smeri. Tako nastanejo Rossbyjevi valovi. Ti valovi so torej posledica enega izmed osnovnih zakonov fizike, zakona o ohranitvi vrtilne količine. Tega, sicer v nekoliko drugačnem kontekstu, lahko bralci preskusijo na vrtljivem pisarniškem stolu. Ko dajo roki narazen, je hitrost vrtenja počasnejša, ko ju potegnejo skupaj, se hitrost vrtenja poveča.«

... in naši kraji

Sogovornik pojasni, da so bili naši kraji v začetku maja na sprednji strani doline razsežnega Rossbyjevega vala. »Čeprav se v splošnem ti valovi gibajo proti zahodu, je za razsežne valove z dolgo valovno dolžino značilno, da zaradi nekaterih fizikalnih zakonitosti lahko za opazovalca na Zemlji povsem obmirujejo ali se celo gibljejo počasi proti vzhodu. Medtem ko je k nam več dni pritekal hladen zrak iznad Arktike, je bil greben Rossbyjevega vala nad Grenlandijo. Tja je torej iznad Atlantika pritekal razmeroma topel zrak, posledično so na primer na Grenlandiji in Islandiji v začetku maja izmerili nadpovprečne temperature. Hladno vreme smo imeli tudi okrog 15. maja, anticiklon je bil tokrat sicer nekoliko vzhodneje kot v začetku maja, nad Severnim morjem, k nam pa je s severa oziroma severovzhoda pritekal za ta čas zelo hladen zrak. Svoj delež bi k takim pojavom lahko pridale tudi podnebne spremembe. Arktika se namreč segreva precej bolj kot zmerne geografske širine (kamor spada tudi Slovenija). Posledično so zaradi spremenjenega ravnovesja termalnega vetra že oslabeli prevladujoči zahodni vetrovi, še posebno v višjih plasteh atmosfere, kar kažejo tudi najnovejše reanalize Evropskega centra za srednjeročno napovedovanje vremena (ECMWF). Nekatere študije, objavljene v najuglednejših znanstvenih revijah, kažejo, da bi bili lahko taki vdori hladnega zraka v prihodnosti še pogostejši.«



Dvig povprečne letne temperature in ekstremni vremenski dogodki

Kakšna je evidenca poletja 2018? Na Agenciji RS za okolje (Arso) so zabeležili, da je bilo tudi brez izjemne vročine ponekod na Gorenjskem in Primorskem četrto, drugod pa peto do sedmo najtoplejše v zadnjih 60 letih. Vročih dni(najvišja temperatura nad 30 stopinj Celzija) je bilo precej nad dolgoletnim povprečjem: po nižinah Primorske jih je bilo okoli 50, po nižinah v notranjosti okoli 30 (kar je sicer značilno za najbolj vroče dele Primorske).

Je glede na podnebni scenarij statistično torej najbolj verjetno, da bo letošnje poletje vroče in sušno? »Število vročih dni je zgolj ena od mer, ki nakazujejo na to, da se podnebje segreva,« povzame Žiga Zaplotnik. »Dejstvo je, da se povprečne temperature zvišujejo po vsej Sloveniji v vseh letnih časih, bolj sicer poleti in pozimi. Da to ni le vpliv mestnih toplotnih otokov, kot je včasih slišati v javnosti, lepo dokazujejo meritve na Kredarici. Torej je z veliko verjetnostjo pričakovati, da bo tudi letošnje poletje nadpovprečno vroče.« Sogovornik opozori še, da se število ekstremnih vremenskih dogodkov povečuje, kot ugotavljajo tudi zadnje študije. »Vzroka sta najmanj dva. Pri višji temperaturi je lahko v zraku večja količina vodne pare. Pri kondenzaciji vodne pare v tekoče/trdno stanje, torej v oblačne kapljice/ledene delce, se sprosti energija. Ogromno energije! Več vodne pare torej pomeni, da se lahko sprosti pri faznem prehodu več energije. To pomeni močnejša vertikalna gibanja. Zagotovo so torej v toplejši atmosferi z večjo količino vodne pare intenzivnejši vsi procesi konvektivne narave: od točonosnih kumulonimbusnih oblakov do tropskih ciklonov. Hkrati so se v povprečju že ogreli tudi oceani, še bolj pa zaledna morja, npr. Baltsko, Jadransko. Drugi vzrok je, da se je tudi sicer spremenila atmosferska dinamika. Nekateri rezultati že kažejo na to, da se je povečalo število situacij, pri katerih nad nekim območjem dolgo vztraja isti vremenski režim (ang. blocking). Te situacije so povezane z Rossbyjevimi valovi točno določenih razsežnosti, ki fizikalno omogočajo vzpostavitev časovno stacionarnega stanja. To pa pomeni, da ima neko območje dlje močno nadpovprečne temperature in suho vreme, nekaj 1000 kilometrov proč pa daljše časovno obdobje vztraja vreme s pogostimi padavinami. Preliminarni rezultati žal kažejo, da se je pogostost pojavljanja točno takih Rossbyjevih valov zares povečala.«

Nadpovprečne temperature v celinskem delu Evrope

Žiga Zaplotnik potrdi, da sezonske napovedi Evropskega centra za letošnje poletje kažejo nadpovprečne temperature v celinskem delu Evrope. Vendar: »Zavedati se moramo, da so sezonske napovedi še vedno precej nezanesljive, čeprav se iz leta v leto izboljšujejo. Denimo, hladen začetek maja so predvideli šele izračuni, narejeni na začetku aprila, nikakor pa niso predvideli tako hladnega.«

Florjan, Zofija in Urban kažejo na lepo poletje

Kako so se pri oceni prihodnjega vremenskega obdobja odrezale ljudske modrosti? »Ste si zapisali, kako je bilo v dneh pred božičem?« spomni na lanski december mag. Dušan Kaplan, ljubitelj ljudskega izročila o vremenu. »Tako gre rek: Dnevi od Lucije (13. december) do božiča vremena vseh mesecev v prihodnjem letu napovedo. Kazali so za prve tri mesece suho vreme, potem pa na hladno in deževno pomlad. Tako je tudi bilo.« In kaj bi sogovornik z Blok izpostavil za naprej? »Na veliko noč smo imeli sicer tri dni lepo vreme, kar je prav za ta praznik. Tudi prva dva dneva v maju sta še vzdržala, potem sta se vrnila mraz in dež. Pomembno napoved je dal Florjan (4. maj): Kolikor na Florjana dan trave porosi, toliko poleti v suši zgori. Ledeni možje so v celoti upravičili sloves. Tudi Zofija (15. maj) je obilno poškropila polje in obeti za poletje so kar lepi. Dokončno jih potrjuje Urban (25. maj). Saj veste: Če se Urbanu sonca zahoče, bo poletje suho in vroče. Kakšna lepa kombinacija svetnikov – Florjan, Zofija in Urban vendarle kažejo na lepo poletje.«

Na dopust po 16. juliju

Kaj kaže pratika? »Gorkota z luninim krajcem (26. maj) bo zdržala le do mlaja (3. junij), ko nam bo močan dež za nekaj dni spet pokvaril razpoloženje,« razkrije sogovornik. In opozori na 8. junij, ko ima god Medard. Pazimo! Kajti: Če na Medarda dežuje, ta še štirideset deževnih dni prerokuje. »Vreme, tako pratika, se bo v tem obdobju ravnalo po vetrovih in prineslo kakšno nevihto, sicer bo kar lepo. Konec junija bo spet nekaj deževnih dni, ki se bodo zavlekli v začetek julija. Pravo vroče poletje bo prinesla šele polna luna v juliju (16. julij) in čas bo za dopust,« napoveduje sogovornik. »Prav bo, da bo vroče na Marjeto (20. julij), saj ta grozi tako: Pusta in vlažna Marjeta prazne panje obeta. Ob koncu julija goduje Jakob (25. julij), ki velja za večjega med vremenskimi svetniki. Ozira se že proti zimi, saj pravi: Če bo Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen. A pred tem naslednja navedba: pasji dnevi od Aleša (17. julij) do velikega šmarna (15. avgust), ki po ljudskem izročilu velja za prelom poletja v jesen, bodo vredni svojega imena. Lepo poletno vreme se nam obeta.«