Nihče ni popoln, a kljub temu se prav z vsemi pomanjkljivostmi ne gre kar tako sprijazniti. Se vam partner zdi odsoten, morda ne da vsega od sebe v postelji, pogovarjal bi se le o službi? Nič hudega, vsako resno razmerje doživi tudi padce, a pomembno je, da se s težavami spopadamo in jih ne pometamo pod preprogo, četudi se morda ne zdijo usodne za razmerje. Tudi kopičenje malenkosti je lahko za zvezo tragično, zato si poglejmo nekaj najznačilnejših vzrokov za nesoglasja in načine za njihovo reševanje.



Po večini raziskav sodeč ženske zelo pogosto moti, da njihov dragi na ulici gleda za drugimi. Iste raziskave kažejo tudi, da se za temi pogledi sicer ne skriva prav nič pomembnega in so povsem nedolžni, nevarno pa je, če je navada tako izrazita, da kaže nespoštovanje do partnerice: da ugotovimo ozadje simptoma, je treba najprej ugotoviti njegovo razsežnost, menijo ameriški strokovnjaki, ki zato svetujejo, naj se na težavo najprej obrnemo z duhovitim ali ironičnim komentarjem in tako pritegnemo partnerjevo pozornost. Če nas ne upošteva, težavo naslovimo z resnejšim tonom, in če zanemari še ta poskus, je čas za odločnejši pogovor o kakovosti razmerja. 

Da se izbranec posveča zgolj službi, za partnerico pa mu primanjkuje moči, je ravno tako pogosto jabolko spora, kajti veliko moških meni, da je dobro izkoriščen samo tisti čas, ki ga je mogoče unovčiti. A znova je treba upoštevati razloge, ki tičijo za takšnim prepričanjem: če je v ozadju zgolj slaba organiziranost časa, je težavo povsem preprosto in mogoče rešiti z nekaj dogovarjanja in logistike, ki bosta občutno pripomogla k vzajemnemu zadovoljstvu. Če pa pokaže očitno željo, da je raje v pisarni kakor vaši družbi, se je smiselno vprašati, zakaj sta sploh še v razmerju, ki očitno nima skupne prihodnosti.



Intima pri številnih parih po nekaj letih zapade v monotonijo in izgubi erotični naboj, kar je ženskam pogosto znak za preplah. A ni nujno! Premalo nežnosti, zanemarjanje predigre in hitenje k orgazmu so največkrat krivi za tarnanje, a odgovornost vedno nosita oba partnerja. Iskanje krivca je pri takšnih težavah povsem brezplodno, ključno je ukrepanje – čeprav čutite, da se sami trudite že dovolj in da bi moral svoj delež vendarle prispevati tudi partner. Ustvarite primerno ozračje, izzivalno ga povabite k sebi in prebudite njegovo željo kar se da domiselno. Spodbudite ga, da se vsakemu trenutku posveti temeljiteje, in mu pokažite, da vam sprememba izjemno ustreza! In najverjetneje bo enakega mnenja ... 

Glede spolnega življenja imajo tudi partnerji pogosto pripombe – ker so njihove nežnejše polovice običajno proti gledanju pornografskih filmov. Takšne vsebine so namreč za ženske marsikdaj ponižujoče, saj jih opozarjajo, da se partner lahko vzburi le ob gledanju opolzkih prizorov, a ni tako. Moškim so takšni filmi običajno le nekakšen afrodiziak in zanimivost, ne smejo pa prestopiti meje, ko od partnerice pričakujejo položaje, ki jih spravljajo v nelagodje! Vsekakor izkušnja, ki jo je treba nasloviti z različnih stališč, konec koncev pa lahko morda prizori, ki so videti neprivlačni, navdušijo tudi žensko, ko preide k dejanju.



Moški, ki so jih vzgajali avtoritarni in izjemno strogi starši, so v partnerskem odnosu običajno destruktivni, saj večino časa kritizirajo izbranko in od nje pričakujejo kar največ, sebe pa imajo za popolne. S takšnim človekom je težko negovati ljubeč odnos, a krivične besede mu je preprosto treba oprostiti, saj mu je bilo takšno mišljenje vsiljeno v otroštvu, in mu pomagati, da spremeni svoje stališče. To je mogoče doseči s pozitivnim zgledom, torej drugačnim od tistega, ki se mu je zapečatil v spomin – nikakor pa se mu ne maščevati in vračati s polno mero! Ironično: človek, ki najraje kritizira, pogosteje potrebuje pohvalo: prijetne občutke, ki se mu pri tem vzbudijo, bo gotovo hotel podeliti tudi z ljubljeno osebo in sčasoma bo začel tudi sam vračati prijaznost.



In za konec verjetno najpogostejša ovira, ki je iz ženskih ust običajno slišati takole: »Sploh me ne poslušaš in nikoli me ne poskusiš razumeti!« Prvi očitek nikakor ne drži, drugi pa – delno. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, gre zgolj za različno dojemanje problema: ženske si namreč dobesedno želijo, da jim dragi prisluhne in sprejme njihovo stisko, moški pa v tem slišijo klic na pomoč in njihova pragmatična narava jih sili v takojšnje iskanje rešitve. In ker takoj predlagajo, kaj storiti, njihove partnerice menijo, da se jih želijo z instantno rešitvijo odkrižati! Izjemnega pomena je, torej, da ni ovir v komunikaciji, zato je ključna jasna namera. Če ženska želi, da ji moški zgolj prisluhne, naj torej pogovor preprosto začne z besedami: »Želim, da mi prisluhneš – in samo prisluhneš!« Če potrebuje tudi nasvet, naj odločno reče: »Potrebujem tvojo pomoč!«