Žena je sprejela, da imam novo ljubezen, odrasla hči pa ne

Pišem vam, ker so me spodbudili moji predhodniki in predhodnice, ki si upajo opreti dušo in zapisati, kje jih čevelj žuli. Tako tudi moja zgodba ni nekaj posebnega, gre samo za to, da sem se sedaj v poznih petdesetih do ušes zaljubil v mlajšo od sebe. Rekli boste, še en kliše. A vas bom prepričal, da gre tu za resnično ljubezen. 

Vedno sem bil dober mož in skrben oče. No. Oba z ženo sva imela obdobja, ko sva se oddaljevala in morda zbližala še s katero ali s kom. A vedno sva vedela, da je družina prva. Imava tudi skupni posel, ki vsa leta cveti. A nihče od naju tega ni želel nikdar izgubiti. Tokrat pa sem pripravljen tvegati vse. Ženi sem povedal, da sem se resno zaljubil. Sem zares počaščen, da je dokaj dobro sprejela. Pravi, da me je pripravljena izpustiti. Vedno sva bila v prvi vrsti zaveznika. In prijatelja. A zapletlo se je pri otrocih. 

Hči je penasta od jeze, saj je moja nova  prijateljica le sedem let starejša od nje. Sin je bolj strpen, saj tudi sam še ni resno vezan in je iz tega vidika bolj liberalen. Hči močno pritiska na ženo, naj mi vse pobere, da sem prevarantski p***** in podobno. Sama je poročena z uspešnim človekom, ki je precej zdoma. Hči mi je vedno pomenila neizmerno veliko in res ne vem, kako naj ji dopovem, da je nimam nič manj rad in da bo moja žena vedo mati mojih otrok in zaveznica. Hči je šla zelo daleč. Od tega, da kliče naše skupne prijatelje in jim grozi, naj me spametujejo, do tega, da je klicala direktorja podjetja, ki je kolega njenega moža in šef moje nove ženske, naj jo odpusti. Prav tako mi je do nadaljnjega prepovedala stike z vnuki, dokler se ne bom spametoval. 

Ujet sem v zanko ljubezni: hčer imam neizmerno rad, razumem jo, a ne vem, kako naj ji pomagam, da ne bo počela takih neumnosti in se na tak način poniževala. Bojim se, da ji bo uspelo pregnati mojo novo ljubezen iz mojega življenja. Sicer me podpira, a najedanje moje hčere je vse presenetilo in nas utruja. Ne razumem, zakaj je do mene tako sovražno nastrojena. Saj sva z ženo zares prišla do lepega epiloga in tudi ona ima polno svojih projektov, rada potuje in se druži z različnimi ljudmi. Hčeri sem nudil vse, jo zaščitil pred svetom in res pazil na njeno dobrobit na vsakem koraku. Sedaj pa bi tudi sam rad zaživel. A kot kaže, mi bo to skušala na vsak način preprečiti. Kaj mislite o mojem primeru.

Spoštovani g. Jan,

Vaše pismo je zanimivo in lepo obenem, saj po eni strani nakazuje pot zrele ljubezni vas in vaše žene, ki se je plemenitila, rojevala in kreirala tako potomstvo kot blagostanje. A obenem kaže nezdrave nezavedne vsebine, ki jih pojasnim proti koncu pisanja. Iz pisma se začuti, da po vašem mnenju uživate podporo žene in obenem nove prijateljice, ki je sicer veliko ne omenjate. Da ste se morda zaljubili in se boste lahko tudi od-ljubili, so vas verjetno že vsi opozorili ali vas, kot pišete, redno opozarja in na razne načine kaznuje zlasti vaša hči. Zdi se, kot da ste v ljubezenskem trikotniku med novo ljubeznijo in hčerko, ki se vede zelo iracionalno, sebično in nespametno. 

Napisali ste, da ste ji vse nudili in pazili na njeno dobrobit na vsakem koraku, torej ste ji simbolno pričarali večnega heroja in viteza, ki jo bo vselej reševal in pazil. Tega pa noče deliti in izgubiti. Pišete tudi, da hčerkinega moža ni veliko doma, da je poslovno močno vpet. Ljubosumje hčerke je morda tudi iz tega razloga tako močno. Ne želi vas izgubiti in vas je v imenu ljubezni pripravljena »spraviti na kolena«. Da družine in primarno potomstvo večkrat preprečujejo »prepovedane ljubezni«, spletkarijo in počnejo vse mogoče grdobije, je znano tako iz literature kot zgodb vsakdanjega življenja. Pri vas je doma udobje in obilje je način, na katerega se odzivate in po katerem si kreirate vsakdan. Delujete izrazito hedonistično in vaše življenje se mestoma  kaže kot »labodji spev« - kot da ste prišli do vrha sreče, ki jo bo uničil vaš otrok, ki ga ljubite. In na tem mestu se je potrebno ustaviti in razmisliti s trezno glavo, kaj se v resnici dogaja. Je lahko odrasla hči tako iracionalna in ljubosumna? 

Če je odgovor pritrdilen, se je potrebno vprašati, ali je v tem sama ali pa morda v skrivni navezi z materjo oziroma vašo ženo, ki kot pravite, ne ustavlja vašega odhoda, ampak vas podpira. Vi ste premožen človek, veliko ste ustvarili. Ali vaše ženske ljubijo vas ali prestiž, ki jim ga nudite? Morda bo ob novi partnerki sedaj manj za njiju in s tem nekaj več za tretjo osebo, ki vas je »ugrabila«. Pišete, da vam hči preprečuje stik z vnuki. Zakaj se pustite manipulirati? Imate svoj jaz, svojo zgodovino in dosežke. Mar niso otroci kljub vsemu naporni, zakaj ne počakate, da se sama utrudi in vas prosi za pomoč, saj, če je res tako razvajena, kot pišete, vas bo hitro poklicala na pomoč. 

Kakšen pa je v resnici vaš odnos do hčere? Zakaj ste jo tako razvajali? Zakaj je niste naučili samostojnosti? »Sprijeni« otroci, ki odrastejo v vsega presite najstnike in kapriciozne odrasle, ki jih nič ne more v celoti zadovoljiti, so sila naporni kot ljudje, sodelavci, partnerji in člani družbe.  Kaj pa lahko vaša hči ponudi svetu, brez da se vi s svojim kapitalom vmešate in postavite smer? Vaš problem ni težava z novo partnerko, pač pa poškodovan občutek za zdrava razmerja, kjer mora biti jasna uravnilovka med hedonizmom in askezo. Ljudje ne propadejo le zaradi stisk, več je praznih in uničenih duš tistih, ki se kopajo v izobilju in s tem poškodujejo zdrav odnos do sebe in sveta. 

Svetujem vam, da se skupaj z ženo in hčerko oglasite pri družinskem terapevtu, saj se stiska vaše hčere lahko stopnjuje do psihotičnih faz. Odrasla oseba, ki ima zdravo psiho in stabilna čustva, se takšnih kaznovalnih, nadzorovalnih in ljubosumnih potez ne poslužuje. In ker niste zapisali, kako ste mislili deliti premoženje, ne vemo, kje so tukaj skriti interesi. Veste, da se je za pravo ljubezen potrebno boriti in da nič, kar je zares vrednega, ne pade z neba. Seveda si v času lahko prislužimo dobro karmo, ki se pokaže kot sreča. A vaša zgodba ni tako enostavna ali nedolžna, kot je videti na prvi pogled. 

Želim vam, da vas čaša iskrenosti osvobodi in vam vsem skupaj pomaga k pravim korakom, ki jih boste naredili v prihodnosti. A oko zunanjega izkušenega družinskega terapevta vas lahko postavi na mesta, kamor se sami v tem trenutku ne zmorete ali pa ne znate. Želim vas vso srečo in neomajnost pri cilju samoizpolnitve, saj ima vsakdo od nas tako pravice kot dolžnosti!