Poskušajte rešiti odnos z ženo po mirni poti

Postopek prisilne hospitalizacije v psihiatrični ustanovi (oziroma sprejem osebe na zdravljenje brez njene privolitve) velja za skrajni ukrep, ki ga lahko sodišče izreče le tedaj, ko so podane (precej resne) okoliščine, ki takšno hospitalizacijo upravičujejo. Zgolj pogovor vaše žene s pristojnimi v psihiatrični ustanovi seveda ne zadošča. Sprejem osebe na zdravljenje brez njene privolitve je namreč dopusten le v primeru, če taka oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, če povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in če teh vzrokov ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (konkretno z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici zunaj oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Vsi ti pogoji morajo biti podani kumulativno (skupaj).

Sprejem na zdravljenje brez privolitve osebe se lahko opravi zgolj po sklepu sodišča in ne zgolj na osnovi zahtevka določene osebe (denimo vaše žene). Je pa res, da lahko določeni subjekti – zakon izrecno navaja izvajalca psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinatorja nadzorovane osebe, državno tožilstvo pa tudi najbližjo osebo (denimo zakonca) – sprožijo postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom v psihiatrični ustanovi. Ti subjekti (torej tudi zakonec) lahko tak predlog vložijo na sodišče. Predlog mora vsebovati razloge, ki utemeljujejo obstoj zgoraj navedenih okoliščin (oseba ogroža svoje življenje in življenje drugih, to ogrožanje je posledica hude duševne motnje, teh vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči). Sestavni del predloga mora biti tudi mnenje izbranega zdravnika ali psihiatra.

Glede na to, kar ste navedli v vprašanju, bi presodil, da v vašem primeru ne obstajajo okoliščine, ki bi utemeljevale sprejem na zdravljenje v psihiatrično ustanovo brez vaše privolitve, zato je vaš strah glede možnosti prisilne hospitalizacije odveč – če seveda ni katerih drugih okoliščin, ki mi jih niste zaupali.

Ne glede na to pa predlagam, da poskušata z ženo očitno slabšajoči se odnos rešiti drugače, na mirnejši in bolj konstruktiven način – denimo z obiskom pri izbranem družinskem terapevtu, psihologu, socialni delavki ipd., saj se zdi, da tudi vaša žena pri vsej zgodbi ni povsem brezmadežna. V nasprotnem primeru se bojim, da bo podobnih ekscesov, kot je ta, o katerem ste mi pisali, v vaši družini vedno več. Še predobro pa vemo, da lahko taki konflikti neredko prerastejo celo v hude družinske tragedije.