Zelo trpim, odkar sem se skregala s prijateljico, ne govoriva že eno leto
Pred letom sem imela konflikt s prijateljico, ki mi je res veliko pomenila. To me zelo boli, saj od takrat nimava stikov. Že prej sva se zaradi pomanjkanja časa redko videvali, zato sva stike ohranjali s pismi. Obe sva namreč poročeni in imava družino.
Ker sem hotela, da ne bi pozabila name, sem ji pogosto pisala (tudi dvakrat do trikrat na mesec) in v pismih opisovala različne dogodke iz svojega življenja. Od začetka mi je odgovarjala, potem pa vse redkeje ali pa sploh ne. Pomirila sem se, da morda nima časa, vendar sem se zmotila.
Nehala je odgovarjati in v meni je naraščala jeza. Nikoli ni nakazala, da jo moja pisma motijo, zato njene ignorance nisem razumela. V jezi sem ji rekla, da je brezobzirna in da mi njeno vedenje ni všeč. Končno se je odzvala. Mislila sem, da se bo opravičila, ona pa me je ozmerjala in mi očitala, da nikoli nisem bila prava prijateljica.
Zdaj je minilo že eno leto, odkar nimava stikov. Zelo jo pogrešam, pogosto tudi jočem, ker sva zaključili na takšen način. Rada bi ji spet pisala. Imela sem jo zelo rada. Kako naprej? Sem bila morda preveč vsiljiva ali se me je le naveličala?
Bralka
Dopisovanje ni dovolj za negovanje pristnega prijateljstva
Sodobna komunikacijska sredstva so iz našega življenja skoraj izrinila dopisovanje s klasičnimi pismi. Včasih je bila to edina možnost za ohranjanje stikov na daljavo. Lepo je, če komunicirate tako. Pismo namreč pove o človeku, ki ga je napisal, mnogo več kot današnja sporočila po elektronski pošti. Kljub temu je samo dopisovanje za razvijanje in negovanje pristnega prijateljstva premalo. Osebni stiki so nujni. Nenadomestljiva sta tudi čas in druženje s človekom, ki nam je blizu.
Pomanjkanje časa ni bilo vzrok, da vam prijateljica ni odgovarjala na pisma, sprijazniti se morate z dejstvom, da enostavno ni imela več interesa za dopisovanje. Vaša pričakovanja o njenem odnosu do vas so ostala neuresničena. To je v vas izzvalo jezo. Tudi če bi se vedla bolj vljudno in vam osebno razložila, da ji ni več do stikov z vami, bi bili prizadeti. Še dodatno vas je razjezilo, ker vam je očitala, da ji niste bili nikoli dobra prijateljica. Zmotno je tudi vaše prepričanje, da jočete, ker nimate več stikov z njo in da jih pogrešate, ker ste jo imeli zelo radi. Po enem letu še vedno trpite, ker ste doživeli zavrnitev prijateljstva in s tem zavrnitev vas kot osebe. Vse bi naredili, da bi obnovili stike; tako bi dobili potrditev, da ste dovolj dobri in vredni prijateljstva.
Potreba po tem, da vas drugi sprejemajo, je ena osnovnih potreb vsakega med nami in zavrnitve so vedno bolj ali manj boleče. Poskusite sprejeti dejstvo, da niti vam niso všeč vsi ljudje, ki ste jih kdaj koli v življenju srečali, in si ne bi želeli imeti z vsemi prijateljskega odnosa in bližine, čeprav nimate nič proti njim. Isto velja za druge. Poleg tega bi bilo to praktično neizvedljivo. Zavrnitve torej doživljamo vsi, vendar so za nekatere še posebno boleče, tudi za vas. To se vam dogaja, ker imate o sebi slabo mnenje, ne čutite se dovolj dobri, da bi vas ljudje sprejemali takšne, kot ste. Ne vem, kako pogosti so takšni dogodki v vašem življenju. Ali se vam je to zgodilo izjemoma v odnosu z omenjeno osebo? Vzroke za težavo, ki jo imate, bi verjetno morali poiskati v svojem otroštvu.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
