Zaradi hčerke je zanemarila najin odnos

Sem moški pri petdesetih, že dolgo ločen, brez otrok. Pred več leti sem spoznal prijetno vdovo mojih let. Takrat je živela sama s tremi otroki, ki so obiskovali še srednjo šolo. Po letu najinega poznanstva sem se preselil k njej. Pri hiši in okoli nje se je videlo, da že dolgo nihče ne skrbi za vzdrževanje. Lotil sem se torej popravil in uredil okolico. Tudi otroci nove partnerice so me sprejeli in bili smo prava družina, ki je z nekdanjo ženo nikoli nisem imel, ker nisva imela otrok. V nekaj letih so se vsi trije osamosvojili in odšli od doma. S partnerico sem se želel poročiti, a je odklonila. Sicer nama je bilo skupaj lepo. Pred letom se je domov vrnila starejša hčerka z otrokoma. Z možem sta se razšla. Najinega mirnega življenja je bilo konec. Hčerki kar naenkrat nisem bil več po volji. Postajala je vse bolj nesramna do mene in mi dala vedeti, da je mamina hiša tudi njena in da v njej nimam več kaj iskati. Bil sem prizadet. Ker takega vedenja nisem mogel več prenašati, sem partnerici predlagal, da bi se preselila v mojo hišo. Odklonila je in tako sem odšel sam. Partnerica mi je obljubljala, da bo prišla k meni, vendar ni. Nenehno si izmišlja nove izgovore in pravi, da mora pomagati hčerki. Čisto sem obupal in otopel.

Razočarani ste in prizadeti. Podrlo se vam je vse, v kar ste zadnja leta vlagali, ne le materialno, tudi čustveno. Hčerka vaše partnerice vam je dala celo vedeti, da vam pri hiši nič ne pripada, da ni nič vaše, vi pa ste vlagali tudi del sebe. Počutite se izigrani in prevarani. Prepričani ste bili, da ste našli življenjsko sopotnico, s katero se bosta skupaj starala in si bila v oporo. Res na prvi pogled ni bilo nobene ovire. Dane so bile vse možnosti, da bi lahko skupaj preživela še vrsto let. Pravite, da sta oba zdrava in vitalna, družijo vaju tudi skupni interesi. Kar se je zgodilo, niste mogli predvideti. Pritegnila vas je povezanost med vašo partnerico in otroki, ob tem ste začutili zavetje in toplino, družino, ki je nikoli niste imeli, pravite, da niti v otroštvu. Našli ste se v vlogi družinskega očeta, čeprav niste biološki oče, ste skrbeli za dom in dobro počutje vseh. Partnerica vam je bila hvaležna in njeni otroci so vas sprejeli. Videli ste jo v vlogi skrbne in ljubeče mame, ki je za svoje otroke dolga leta skrbela sama in ji ni bilo lahko. Dokler ni srečala vas, so bili otroci vse njeno življenje. Popolnoma se jim je posvetila. Prav v tem je morda vzrok, da še zdaj ne zmore razmejiti svojega in hčerinega življenja. Čeprav so otroci odrasli, so njihove potrebe in težave na prvem mestu. Razumljivo je, da želi hčerki pomagati, vendar gre predaleč. Ob skrbi za otroke se je popolnoma odrekla svojim potrebam, željam, hrepenenju. Skrila jih je globoko v svojo dušo in bržkone še sama ne ve, da so še vedno tam. V tem vidim tudi vzrok, da se ni želela poročiti z vami. Vede se, kot da mora še vedno ščititi otroke. Sprašujem se, kaj lahko spremenite, kako naprej. S svojim skrbnim odnosom ste ji pokazali, koliko vam pomeni. Vse, kar še lahko naredite, da bi se vajin odnos premaknil z mrtve točke, je, da ji pomagate ozavestiti njen odnos do otrok in do same sebe. Od vas je precej odvisno, ali bo vztrajala le v vlogi matere ali pa bo končno spet začutila, da je tudi ženska in ji zveza z vami in skupno življenje mnogo pomenita. Ničesar ne vem o tem, kako ste se vedli do nje kot moški. Razmislite in poskusite v njej prebuditi žensko. Morda še ni vse zamujeno.