Zaradi garaže so nam znižali otroški dodatek

Smo šestčlanska družina. Živimo v hiši velikosti 150 kvadratnih metrov, za katero plačujemo precejšen stanovanjski kredit. Aprila sta se nam rodila dva otroka in ker je nastala sprememba, sem oddala ponovno vlogo za izračun otroškega dodatka. Pri izračunu mi je center za socialno delo v odločbi upošteval premoženje (ZUPJS 16., 17. in 19. člen): pozidano zemljišče, parcelo, na kateri je naša dovozna pot, po kateri pridemo do vhoda v hišo ter v garažo, ki je ob hiši. V izračunu so upoštevali tudi ta objekt – garažo. Drugih nepremičnin nimamo. Torej, v odločbi so mi upoštevali pot do hiše – pozidano zemljišče ter garažo. V prejšnji odločbi, ki so mi jo izdali januarja, teh nepremičnin niso upoštevali, čeprav sem (smo) jih imela(-i). Najbolj me moti, da v enem primeru upoštevajo nepremičnine, v drugem ne. Veste, zakaj? In še, da upoštevajo nepremičnino, ki ti omogoča dostop do tvojega doma ter garažo. Je pravilno tako? Obstajajo kakšna pravna sredstva, s katerimi bi to lahko izpodbijala?

Za povsem natančen odgovor bi moral videti in natančno proučiti odločbo, ki ste jo prejeli s CSD. Ne glede na to vam podajam nekaj informacij v povezavi s to problematiko.

Dejstvo je, da država pri otroških dodatkih varčuje, kjer le more, in to na račun posameznikov, ki že tako ali tako niso v finančno najugodnejšem položaju.

Pri upoštevanju nepremičnin je tako: CSD pri izračunu višine otroškega dodatka upošteva vse nepremično in premično premoženje, ne upošteva pa nepremičnega premoženja (stanovanja oz. stanovanjske hiše), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, in sicer do vrednosti primernega stanovanja, ki je za šestčlansko družino 170 kvadratnih metrov. Vaša stanovanjska hiša torej po teh kriterijih ne presega primernega stanovanja, zato se je ne bi smelo upoštevati kot premoženja, ki se upošteva pri izračunu otroškega dodatka.

Vendar pa je kleč drugje. Praksa CSD je namreč, da pri izračunu upošteva tiste nepremičnine, ki niso stanovanja (stanovanjske hiše), v katerem družina živi v ožjem pomenu, denimo nepremičnino, na kateri stoji stanovanje, prav tako pa tudi vse ostale parcele oz. nepremičnine (denimo dovozno pot, garažo), čeprav so te neposredno povezane s stanovanjsko hišo, v kateri družina živi.

Gre torej za oženje socialnih pravic državljanov, kar je nedvomno v grobem nasprotju z ustavnim načelom socialne države.

Očitno tudi CSD spreminja svojo prakso glede definicije nepremičnin, in to na podlagi istega zakona. Zadeva je vsekakor sporna in čeprav nimate nobenih garancij, da bo pritožbeni organ vašo pritožbo pozitivno rešil, bi jo sam na vašem mestu vendarle vložil.