Zanosila sem, on pa ne prizna očetovstva, ker že ima družino

Sem 29-letna mati majhne hčerke. Zanosila sem po krajši zvezi, ki sem jo imela s skoraj dvajset let starejšim šarmantnim, finančno dobro preskrbljenim gospodom. Naj povem, da nisem imela nobenih »skritih« namenov glede zanositve in da se je vse skupaj zgodilo kot posledica vihrave poletne avanture. Seveda sem stoodstotna, da je oče otroka on, saj sem bila vanj zaljubljena in takrat nisem imela nobene druge zveze. 

Po rojstvu hčerke sem pričakovala, da bo gospod sprejel svoj del odgovornosti, vsaj glede preživljanja otroka, a sem se krepko uštela. Ima namreč svojo družino in mu je otrok očitno le dodatno breme. Še huje pa je, da ga sploh ne prizna za svojega. Ker sem se prvič v življenju znašla pred takim problemom, sem zelo zmedena, saj nimam pojma, kako potekajo postopki dokazovanja očetovstva. Vesela bom kakršne koli pomoči v tej smeri.

Že legendarni roker Bob Dylan je dejal, da je junak tisti, ki razume (in se zaveda) vse odgovornosti, ki izhaja iz njegove svobode. Žal pa so taki ljudje v manjšini, še posebno moški del populacije, ki v številna (tudi ljubezenska) razmerja v življenju vstopa pretirano hazardno. Ne rečem, da hazard včasih ni sestavni del vznemirljive »igre«, in priznajmo si, da nihče od nas ni povsem imun nanj. A nikoli pa nisem razumel moških, ki za posledice svojih hazardnih ljubezenskih podvigov niso želeli prevzeti odgovornosti. Zame to niso nobeni dedci, ampak navadni slabiči.

Izkušeni možakar, ki mladi gospodični naredi otroka, potem pa pobegne in se celo skrije za fasado nepriznavanja očetovstva, je povsem navaden strahopetec. Žalostno je, da ni pripravljen za hčerko plačevati niti preživnine, čeprav je finančno dobro preskrbljen. S tem je dokazal le to, da mu tako vi kot otrok ne pomenita prav nič. Seveda pa tudi vi nosite del krivde, saj ste bili, če ne drugega, najmanj naivni, ko ste se tako daljnosežno zapletli s poročenim moškim. Da lahko splet okoliščin privede do posledic, ki so nastale, bi vam morala govoriti že zdrava pamet, preden ste se spustili v avanturo.

V skladu z našo zakonodajo so otroci, ki niso rojeni v zakonski zvezi, že a priori postavljeni v slabši položaj, saj velja za očeta takega otroka tisti, ki ga prizna za svojega, ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Če vaš nekdanji ljubimec otroka ne bo priznal za svojega, se bojim, da boste morali zoper njega vložiti tožbo na ugotovitev očetovstva. To pravico imate, vse dokler izvršujete roditeljsko pravico. Tožbo na ugotovitev očetovstva lahko vloži tudi otrok, ko postane polnoleten. Prav tako se lahko vloži po smrti domnevnega očeta. Očetovstvo se v pravdah ugotavlja z DNK-testi. Gre za znanstvene teste, ki so zelo zanesljivi in zagotavljajo izredno visoko natančnost (99,9 odstotka).

Če ste torej prepričani, da je nekdanji ljubimec oče vašega otroka, ga še zadnjič in resno pozovite, naj ga prizna za svojega. Obenem mu omenite, da boste, če tega ne bo storil, zadevo predali odvetniku, ki bo v vašem imenu vložil tožbo na ugotovitev očetovstva. Če je gospod kolikor toliko razumen, menim, da se bo odzval že na vaše zunajsodno opozorilo.