Spoštovana, tokrat je moški tukaj.
Vem, da je tole bolj revija za ženske, a ker jo na skrivaj beremo tudi moški, ko jo dobimo pod roke, sem se ojunačil in vam napisal mojo dilemo. Ne vem, kaj narediti. Zaljubil sem se v sodelavko, doma imam ženo, s katero nisva v dobrih odnosih, odkar je rodila, je postala čisto druga ženska, in ne tista oseba, v katero sem se zaljubil pred desetimi leti.
Hčerkica je zaklad, moja princeska je, a zaradi nje nimam več svoje žene. Spita skupaj že od rojstva male, nič me ne upošteva pri vzgoji, dela po svoje, se z mano prepira, če kaj ugovarjam, ko hčerkici vse dovoli, intimna nisva že več kot leto dni. Pravi, da ji ni do tega, da sem ji v napoto, da sem tečen in da kar naprej hočem vse po svoje, kar sploh ni res!
Ko jo vprašam, kaj si sploh želi, mi vedno reče enako: mir. Kaj pa to sploh pomeni? Meni noče več kot to odgovoriti. Tako nekako živim po svoje, pridem zvečer domov, niti stuširati ne morem otroka, ker tudi tega ne znam prav narediti. Žalosten sem in obupan, v nekakšni črni luknji sem.
No, posvetil je žarek, ko sem dobil razumevanje in veliko pogovora s sodelavko, ki je tudi poročena. Pogosto mi pove, da razume mojo stisko, da res ni lepo, kako dela žena z mano, zna me potolažiti. Ugotovil sem, da gojim čustva do nje, a ji tega nisem pokazal niti povedal. Bojim se, kaj bo. Nočem zapustiti družine, ki mi pomeni vse na svetu. In sodelavka je, kot pravi, srečno poročena. Sem v precepu. Temne misli imam. Kaj mi lahko svetujete?
Marko
Odgovarja Melita Kuhar, strokovnjakinja za odnose
Pozdravljen, dragi bralec. Vesela sem, da se je končno tudi moški ojunačil in mi napisal pismo. Vem, da vas veliko moških prebira odlične vsebine tukaj na teh straneh. Tako verjetno tudi lažje spoznavate, kako delujemo ženske, ki smo seveda čisto drugače ustrojene kot vi moški.
Ravno ta različnost naj bi nas bogatila, a žal prepogosto opažam, da je vir popolnega nerazumevanja in nespoštovanja dejstva, da smo ženske in moški različni. Oboji pa smo občutljivi in čustveni, a velika razlika je v tem, kako to skomuniciramo drug z drugim.
Zdaj pa k vaši izraženi stiski in vprašanju ...