Zaljubljam se v narcise, ker me je vzgajala oseba z narcistično motnjo

Moje otroštvo je bilo težko in travmatično. Vzgajala me je oseba z narcistično motnjo. Kljub temu pa narcisov ne sovražim, ampak raje z njimi sočustvujem in jih poskušam razumeti. Vstopam le v odnose z njimi in zdi se mi, da sem začela verjeti, da jih lahko z razumevanjem in brezpogojno ljubeznijo spremenim.
Trenutno sem v zvezi z narcisom, ki je drugačen od vseh prejšnjih. Čeprav me ta človek zlorablja, ga želim obdržati in pomagati. Najin odnos je nestanoviten. Zgodi se, da me zapusti in se ne oglasi kakšen mesec. Potem me pokliče in preživiva nekaj čudovitih dni, nakar me spet zapusti. Brez opozorila. Kadar me zapusti, sem prizadeta in razočarana. Ko sva skupaj, poskušam razložiti, kaj se dogaja v njem in med nama, in upam, da bo spregledal in bova lahko zgradila trdnejšo partnersko vez. Ne vem, ali se le slepim, toda privlači me od prvega trenutka, ko sva se srečala. Po videzu ni nič posebnega. Toda ko me zapusti, sem vsa iz sebe in bi naredila vse, da se vrne k meni.
Nedavno sem se obrnila na njegovo družino in naletela na brutalen odziv. Dobesedno so mi grozili. Na vas se obračam s prošnjo, da mi poskušate razumeti, kaj neki se dogaja z mano. Izgubljam kontrolo nad svojimi čustvi in bojim se, da sem tega človeka napačno ocenila kot dušo dvojčico. Toda drugače si ne znam razložiti, zakaj me tako privlači. To me spravlja v stisko in počutim se neumno, ker si dovolim stvari, ki si jih sicer ne bi nikoli – samo da bi mu bila blizu in bi pritegnila njegovo pozornost ter mu pomagala razumeti, zakaj je takšen, in mu pomagala, da pretrga ta začarani krog, ki ga utegne na koncu pustiti samega.
Verjamem, da moja pripoved zveni zmedeno in da skušam razložiti nerazložljivo, kajti še nikoli nisem izkusila tako neobičajnih čustev in tako močne privlačnosti. Sem odvisna od odnosov?
Bralka
Zberite voljo in se jim izognite
Odvisnost od odnosov je relativen pojem. Ljudje smo na splošno odvisni od odnosov. Brez njih ne moremo preživeti ali vsaj doživljamo stisko, če ne moremo vstopati vanje. Kako zelo je to res, se je izkazalo tudi med sedanjo pandemijo. Govorim seveda o kakovostnih odnosih, v katerih se počutimo dobro. Toliko o vašem zadnjem vprašanju.
V medosebnih odnosih, zlasti partnerskih, pa opažamo tudi toksične oblike navezanosti. Pogosto za opredelitev teh odnosov uporabimo izraz odvisni ali soodvisni odnosi. Gre za oblike vedenja, podobne tem, ki jih opisujete vi: pretirana skrb za partnerja in neustavljiva želja, da bi mu pomagali, pri čemer pozabljate nase in na bolečino, ki vam jo partner povzroči vsakič, ko vas zapusti, ter neustavljiva potreba, da si dovolite stvari, ki si jih sicer ne bi nikoli – samo da bi mu bili blizu in bi pritegnili njegovo pozornost.
V medosebnih odnosih obstajajo meje, ki določajo vedenje partnerja, znanca, sodelavca, ki je za nas (še) sprejemljivo. Če oseba, ki vstopa v odnos z nami, prekorači te meje oziroma jih ne spoštuje, jo bomo prej ali slej odslovili ali se ji začeli izogibati. Zdravo postavljanje in vzdrževanje osebnih meja sta temelja za naše samospoštovanje in dobro počutje. Ob prebiranju vaše izpovedi pa dobimo občutek, da ste za to, da bi partnerja obdržali, pripravljeni svoje osebne meje skorajda izničiti oziroma partnerju dovoliti, da jih prehaja, kakor sem mu zljubi.
V svoji nemoči iščete rešitev v tem, da bi mu pojasnili, zakaj je takšen, kot je, in ga poskušali spremeniti. Pretirana skrb za drugega ima lahko tudi negativen učinek. Ker ima drugi občutek, da je preplavljen z vašo pozornostjo in da ga ta duši, dosežete ravno nasprotno: odbijete ga od sebe. Zdravo sobivanje je pravzaprav umetnost iskanja ravnotežja med težnjo po bližini in navezanosti ter težnjo po distanci, separaciji in avtonomiji.
Napisali ste, da vas je vzgajala oseba z narcistično motnjo in da vstopate le v odnose z narcisi. Očitno je, da vam je vedenjski vzorec ljudi z narcistično osebnostno motnjo poznan in domač. Daje vam občutek varnosti. Vleče vas v začarani krog odvisnih odnosov, v katerem izkušate toliko bolečine, nerazumevanja in strašljivega občutka izgube nadzora nad lastnim življenjem.
Rešitev za vas je v izstopu iz začaranega kroga in nezdravih odnosov. Zbrati boste morali ogromno poguma in volje, da vam bo uspelo. Svetujem vam, da se lotite tega izziva le ob podpori ljudi, o katerih ste prepričani, da vam bodo znali in zmogli pomagati. Morda se boste morali zateči k strokovnjaku za medosebne odnose in poiskati psihološko pomoč. Želim vam, da bi vam uspelo. Srečno!
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.