Pozdravljeni, gospa Melita!
Želim se vam izpovedati. Zmedena sem, žalostna in napol obupana. Sem na pragu tridesetih, služba je kar v redu, živim še doma, s starši se dobro razumem. Moja stiska pa je, da se mi zdi, da sem se zaljubila v prijateljico! Sama sebi se zdim umazana, nenormalna in se sploh ne razumem. Doslej sem imela nekaj bežnih zvez z moškimi, pa me niso dovolj privlačili, da bi jih poglabljala, nisem se čustveno navezala in jih kar hitro zapustila.
S to prijateljico se druživa že iz srednje šole, vmes je odšla na študij v tujino, se poročila, ločila in ima majhnega otroka. V njeni stiski po ločitvi sem ji pogosto stala ob strani, veliko noči sva skupaj prejokali, se pogovarjali in zbliževali. Večkrat sem varuška njenemu fantku, kar me veseli. Sem se pa zalotila, da vedno bolj mislim nanjo, predstavljam si v živo, kako se ljubiva in kako mi pove, da me ima rada. Popolnoma sem zmedena in zdi se mi, da tudi prestrašena. Njej nisem ničesar povedala, ker v resnici niti sama ne vem, kaj in kako. Mi lahko pomagate in ponudite nasvet, lepo prosim?
Najlepša hvala.
Bralka iz Prekmurja
Odgovarja Melita Kuhar, strokovnjakinja za odnose
Spoštovana bralka, hvala za vašo zgodbo in vprašanje. Predvidevam, da vas je spoznanje, da vas privlači isti spol, prestrašilo. Nikar. Ljubezen in spolna privlačnost sta med nami, ni ju treba tlačiti, skrivati ali zanikati. Verjamem, da ste zbegani, a vse to je človeško. Lepo je brati, da ste dobra in sočutna ženska, da stojite prijateljici ob strani, ko preživlja čustveno zelo naporne trenutke, ko sta se ji podrla svet in iluzija, da bo ostala za vedno z zdaj bivšim soprogom.
V takšnih trenutkih dejansko potrebujemo nekoga, da mu lahko zaupamo, se izjočemo in veliko pogovarjamo. Ker je takrat v zraku veliko čustev, bolečine, nemoči, žalosti in razočaranja, smo ljudje ranljivi in se opremo na sočloveka. Vi kot očitno empatična oseba ste tu zanjo.
Upam si predvidevati, da ste tudi vi jezni na njenega bivšega, znabiti, da na vse moške, ko poslušate njeno zgodbo o končanem zakonu. Morebiti ste naredili projekcijo svoje želje nekomu čustveno pripadati, v tem primeru na prijateljico, ker se vam smili in čutite močno potrebo po tem, da bi jo zavarovali. Lahko pa ste se dejansko zaljubili in občutite v sebi metuljčke, ko jo vidite in objamete. Nič narobe, naj vas ne bo sram! Zaljubljenost je čudovito, a hkrati naporno obdobje, ki sčasoma izzveni.
Zdaj verjetno želite od mene odgovor, kako in ali sploh ji to povedati, kajne? Torej kdaj in kako razkriti svoja ljubezenska čustva do nje ...
