Za upokojitev sem še premlada, tako bolna pa tudi ne morem delati

Stara sem 45 let. Moja družina je moja opora. Mož mi pomaga, kjer le more, hčerka je ravno doštudirala in išče službo. Imamo hišo v idiličnem kraju in njivo, na kateri pridelamo toliko zelenjave in drugega, da ni treba po vsako stvar v trgovino. Moji in moževi starši so še zdravi in se velikokrat obiščemo. 

Moj problem je služba. V mojih časih nisi mogel tako študirati kot zdaj, zato sem samo delavka v tovarni, kjer sem zaposlena že skoraj 30 let. Vse mi je poznano in delo samo zase mi je všeč. Ko se je naš prejšnji šef upokojil, ga je nadomestil mlad, nadut človek. Veliko grozi, žali, se posmehuje. Pa to še ni najhuje. Zadnja leta nam kar naprej pretijo z odpusti, veliko so jih že odpustili. Plače so nizke, delati pa moramo tudi ob sobotah, če tako ukažejo. 

Nihče si nič ne upa, ker se vsi bojimo za delovno mesto. Tako napeto stanje traja kakšna štiri leta. Mene je tako uničilo, da sem morala na bolniško. Bolijo me hrbtenica, sklepi, glava. Zelo sem žalostna od samih skrbi. Ne vidim nič drugega pred sabo, kot da bom kmalu breme možu in hčerki. Za upokojitev sem še premlada, tako bolna pa tudi ne morem delati. Kaj mi je storiti?

Draga gospa, očitno vas je prizadel dolgotrajen fizični in psihični stres. Bolečine in telesni napori se mešajo z zaskrbljenostjo in depresivnostjo. Dolgotrajen stres vpliva na vse organe in na počutje. Kognitivno ste ocenili situacijo kot ogrožajočo in za vas nerešljivo. Možgani pa so aktivirali živčno-hormonski sistem telesa. Nekaj stresa je dobro, preveč pa ga škoduje. Eden izmed hormonov, ki se aktivira, je kortizol. Presežek tega hormona se pojavlja tudi pri depresiji. Oslabi naš imunski sistem, torej našo obrambo proti bakterijam, virusom, glivicam. Zniža se prag za bolečino. 

Zelo dobro je, ker veste, kaj je vzrok vašim zdravstvenim težavam. Šikaniranje na delovnem mestu ter stalne grožnje so resen problem in skrajni čas je, da ukrepate. Bolniški dopust vam je lahko v pomoč, da se okrepite in pripravite. Na izbiro imate spremembo zaposlitve, če je to mogoče. Morate pa se zavedati, da bo tudi taka sprememba stres, zlasti ker ste že tako dolgo v sedanjem okolju. 

Druga možnost je, da se prilagodite pritiskom in jih naredite neškodljive za vas. To bi lahko naredili tako, da okrepite svoj psihični ščit, zlasti okrepite optimistični pogled ter zmanjšate zaskrbljenost. Pri tem vam bo prišla prav psihiatrično-psihološka pomoč. Ker srečujete stres povsod v življenju, je to tudi dobra naložba za naprej. 

Potem je tu še upokojitev. Redna najbrž ne pride še v poštev, zato se lahko pozanimate pri vaši osebni zdravnici, ali imate kaj možnosti za predstavitev pred invalidsko komisijo. Mogoče boste našli še kakšno ustreznejšo rešitev, vsaka pa je boljša kot trpljenje v sedanji situaciji. Torej vam takoj, ko si boste dovolj opomogli, toplo priporočam, da ukrepate.