Za svoje delo prejemam nagrade, a me šefa vseeno zaničujeta

Sem mlad arhitekt (27 let). Služba, ki jo opravljam, je moja prva. Lahko pa se pohvalim z marljivostjo in visokimi kriteriji. Pogosto delam prek delovnega časa, trudim se, da so moji izdelki na visoki ravni. Lahko rečem tudi, da so v Sloveniji že prepoznali moj talent (prejel sem že dve nagradi za kakovost projekta, kjer nagrajujejo mlade arhitekte). Povabili so me tudi, da se udeležim mednarodnega tekmovanja mladih arhitektov v ZDA.

Pričakoval sem, da bosta šefa v podjetju zaradi tega vesela in ponosna, a sem doživel hladen tuš. Zadnje čase mi očitata, da skrbim le še zase in za svojo kariero, omalovažujeta moje nagrade, češ da niso posebno pomembne niti verodostojne, očitala sta mi, da želim iti v ZDA le kot turist in da njuno podjetje ne bo imelo nič od tega. Ne razumem njunega razmišljanja. Zadnja dva meseca sta mi izplačala plačo s krepko zamudo, skratka vedno bolj se mi dozdeva, da me šikanirata, kar me je zelo presenetilo in razočaralo. Začel sem dvomiti o kvaliteti svojega dela, čeprav čutim, da delam dobro, samo šefa mi te potrditve nočeta dati.

Na vas se obračam po nasvet, ali imam kakšne pravne možnosti, da šefa opozorim, da je zamujanje izplačila plače nezakonito. S partnerico sva namreč najela stanovanjski kredit, zato mi je zelo pomembno, da dobivam plačo pravočasno in redno. Razmišljam tudi, da bi dal kar odpoved, saj sem že prejel povabilo drugega biroja za sklenitev delovnega razmerja. Kaj mi svetujete?

Če bi me kdo vprašal, katere negativne nacionalne lastnosti mi najprej padejo na pamet, ko govorimo o Slovencih, bi kot iz topa izstrelil, da sta to nevoščljivost in zaplankanost. Dodatna težava je, da prav nič ne kaže na to, da bi ju Slovenci v bližnji prihodnosti dialektično presegli, saj se ogromno mojih sonarodnjakov kot po nekakšni inerciji do nadpovprečno sposobnih posameznikov obnaša provincialno potuhnjeno, da ne rečem paranoično. Vsa čast seveda izjemam.

Vendar glavo gor! Svetujem vam, da ste pri opravljanju svojega dela še naprej pošteni, marljivi in da pri njem vzdržujete kar se le da visoke strokovne kriterije, saj je to edini pravi način, s katerim si boste med sodelavci in v širši družbi pridobili ime, ugled in spoštovanje. Če že ne pri vseh, pa vsaj pri tistih, ki jih cenite – torej pri tistih, ki gojijo enake etične vrednote in vzdržujejo enake strokovne kriterije kot vi. Le potrpežljivi morate biti in delati tako kot doslej. Odgovorni bodo slej ko prej prepoznali vašo kakovost. Ste absolutno na pravi poti, kar ne nazadnje dokazuje ugled, ki ste si ga že pridobili kot mlad arhitekt. Če bi želel biti malo sarkastičen, bi rekel, da ste lahko šefoma pravzaprav hvaležni, da sta se do vas začela obnašati tako, kot sta se, saj sta s tem dejansko potrdila vašo kakovost oziroma nadarjenost. Nevoščljivo vedenje duhovno malih ljudi je namreč jasen dokaz kakovosti osebe, ki so ji taki ljudje nevoščljivi.

Delodajalec je sicer delavcu dolžan plačo izplačevati v zakonitih rokih, in sicer do konca plačilnega dne oziroma najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prost dan, je dolžan plačo izplačati najkasneje prvi naslednji delovni dan. Prav tako vas je delodajalec dolžan prej obvestiti o plačilnem dnevu in o vsakokratni spremembi plačilnega dne. Ker delodajalec že dva meseca zamuja s plačilom plače, je tudi v prekršku, saj 231. člen Zakona o delovnih razmerjih določa, da se lahko delodajalca, ki zamuja s plačilom plače, kaznuje za prekršek z globo od 750 do 2000 evrov.

Težko sodim, ali bi bilo v tem trenutku pametno odpovedati delovno razmerje pri trenutnem delodajalcu ali ne, upoštevajoč dejstvo, da ste najeli stanovanjski kredit in je torej redna plača pomemben vir dohodka. Na vašem mestu bi vsekakor preveril, kako zanesljiva bi bila zaposlitev pri drugem delodajalcu, ki ga omenjate. Ker gre za podjetje, ki je bilo ravnokar ustanovljeno, delovno mesto morda ni tako varno kot tisto, ki ga imate zdaj. Po drugi strani pa seveda drži, da je težko delati v okolju, kjer je prisotno šikaniranje, kot ste ga opisali zgoraj.

Vsekakor vam svetujem, da se najprej odkrito pogovorite s trenutnim delodajalcem in mu poveste, da vam nikakor ni všeč, kako vas obravnava. Bodite samozavestni in se ne ustrašite svoje mladosti in neizkušenosti in mu svobodno povejte vse, kar vas moti. Če boste zaradi tega ostali brez službe, tudi prav. Za strokovnjaka vašega kova se bo prej ali slej našla primerna služba. Ne bodite pa zaletavi in raje odločitve sprejemajte postopno, odvisno od razvoja dogodkov.