Z možem sva si spolnost popestrila kot v 50 odtenkih sive

Zdravo, 

oglašam se vam kar s poletnega dopusta, v roki imam knjigo, ki mi ne da miru. Sprva sem se je otepala, saj me je bilo, iskreno povedano, sram njene izposoje. Govori o razmerju, v katerem se glavna akterja v spolnosti telesno mučita – no, mučenje je bolj enostransko. Ko sem brskala po internetu, sem prebrala na forumu, da je glavni akter bolnik in da to, kar počne, ni normalno. Kar mi pri vsem tem ne da miru, so določene vzporednice, ki jih opažam pri sebi. 

Pred nekaj leti (poročena sva 20 let) si je mož zaželel v postelji malce popestritve, in to podobno, kot opisuje knjiga. Poudarila bi, da seveda ne gre v takšne skrajnosti, ga pa navdušuje malce »poredno« obnašanje. Sama nimam nič proti temu, saj je vse (vsaj mislim) v mejah normale in priznati moram, da je bila kar dobrodošla sprememba pri naju. Drugače imava precej odkrit odnos in kar uspešno jadrava skozi zakonski jarem. Mi je pa knjiga dala misliti, ali je normalno to, kar počneva.

Pozdravljeni, Marjana, 

hvala za zanimivo vprašanje. Velikokrat nas knjige popeljejo v čisto drugo dimenzijo, vsebina pa vzbudi marsikatero vprašanje. Včasih se nas tako dotakne, da jočemo, se jezimo, nemalokrat pa se z glavnimi liki tudi precej poenačimo. Knjiga, ki jo berete, je pravi svetovni hit, ob katerem je predvsem ženski spol pokazal neverjetno navdušenje. A zakaj? Ker je zgodba odločno odstrnila tančico »prepovedanega«? Ker so se ženske identificirale z glavno akterko? Ker je glavni lik osebnostno tako zelo prazen, da lahko bralke projicirajo vanj svoje želje in fantazije? Morda zaradi moč in vpliva, ki sta mnogim neizmerno privlačna? 

Knjiga vas je prav s tega vidika očarala, a ko vlečete vzporednice s svojim možem in akterjem v knjigi, je treba vedeti, da gre v knjigi za osebnostno razbolelega človeka, ki so ga travme iz otroštva tako zelo zaznamovale, da ni sposoben skleniti zdravega partnerskega odnosa. Bližino in odnos z žensko – ki jo vidi in doživlja le skozi telesnost – vzpostavlja le s sprevrženo spolnostjo, vse skupaj pa se vrti okoli igre moči, dominance in razvrednotenja. Gre torej za patologijo, ki ni primerljiva z običajnimi, a raznovrstnimi spolnimi praksami, ki jih izvajajo pari. 

Že sami ste omenili, da gre pri vaju z možem za občasno popestritev spolnega življenja, ki sta jo uvedla šele zadnja leta, in nikakor za potrebo, ki je sad zlorabe in brez katere ne bi zmogla vzpostaviti stika. To pa je ključna razlika med vama in vsebino knjige, ki je globlje pogledano pripoved o otroški travmi glavnega protagonista in seveda dekletu z nizko samopodobo. Kar brez skrbi, z možem še naprej tako uspešno jadrajta v zakonu in lepo nadaljevanje poletja želim.