Z možem gradiva hišo, a me skrbi, da si jo bosta prilastila njegova sinova

Pozdravljeni!

Z možem sva v postopku gradnje hiše, katere investitorja in lastnika bova vsak do polovice. Nimava skupnih otrok, on ima od prej dva sinova.

Ali je možno s pisno oporoko to hišo zaščititi pred morebitnim dedovanjem dedičev po smrti partnerja? Iz moje strani ne bo ovir, ker sem v oporoki zapisala, da vse dobi moj partner. Ali je po moji strani še kdo upravičen do nujnega deleža, npr. starši ali sestra?

Kako pa je pri možu, če se opredeli na enak način? Je lahko hiša s tem zaščitena pred delitvijo, otroka pa dedujeta njegovo preostalo premoženje? Sem tudi sama vključena v njegovo preostalo premoženje, četudi je hiša ostala meni?

Hvala za pojasnilo.

Spoštovana, 

zahvaljujem se za vaše vprašanje. Nepremičnine sicer ni mogoče kar tako “zaščititi” pred določenimi dediči, konkretno so to nujni dediči. Med nujne dediče se sicer uvrščajo potomci in njihovi otroci, posvojenci, potomci posvojencev, starši, zakonec, stari starši ter bratje in sestre pokojnika, vendar pa bratje in sestre le, kadar so nezmožni za delo in za samostojno preživljanje.  

Nujni dediči imajo sicer pravico do dela zapuščine, ki se imenuje nujni delež. Nujni delež znaša polovico ali tretjino tistega deleža, ki bi dedičem pripadel, če bi zapuščino delili po zakonitem dednem redu. Potomcem, posvojencem, njihovim otrokom in zakoncu pripade polovica tistega deleža, ki bi jim pripadel po zakonu, staršem, starim staršem, bratom in sestram pa tretjina tega zneska.

Preostanek zapuščine, ki ne predstavlja nujnih deležev, se imenuje razpoložljivi del, saj lahko zapustnik z njim prosto razpolaga v oporoki. Razpoložljivi del in skupni nujni delež se dobi tako, da se izračuna vrednosti zapuščine - ta pa se izračuna tako, da vrednosti čiste zapuščine dodamo tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik namenil že za časa življenja.

V vajinem primeru stvari stojijo takole: po vaši strani so nujni dediči vaši starši in vaša sestra, a slednja le v primeru, če je nezmožna za delo in za samostojno preživljanje. Tako staršem, kot tudi sestri bi pripadla tretjina tistega deleža, ki bi jim pripadel, če bi zapuščino delili po zakonitem dednem redu. Po partnerjevi strani sta nujna dediča njegova otroka, katerima bi pripadla polovica tistega deleža, ki bi jima pripadel, če bi zapuščino delili po zakonitem dednem redu.

Vendar pa poudarjam, da lahko nujni dediči uveljavljajo nujne deleže le v primeru, če pride do njihovega prikrajšanja, kar po domače povedano pomeni, da v zapuščini ni dovolj premoženja za poplačilo teh nujnih deležev. V primeru, če bi nujni dediči dobili iz zapuščine kakšno drugo premoženje (ali pa bi ga dobili v obliki daril za časa življenja zapustnika), ki bi zadoščalo za poplačilo njihovih nujnih deležev, potem seveda do prikrajšanja nujnih deležev ne bi prišlo. Prav tako ni nobenih ovir, da bi lahko dedovala tudi preostalo partnerjevo premoženje, seveda pod pogojem, da zaradi tega ne bi bila ogrožena nujna deleža njegovih sinov.