Z možem bi rada zavarovala najine otroke pred njegovimi pohlepnimi starši

Pozdravljeni,
z možem sva si ustvarila družino. Z mojo družino smo si res blizu, z njegovimi starši pa nimamo stikov že nekaj časa. Pogovarjala sva se, kaj bi se zgodilo z najinimi otroki in premoženjem, v primeru, da se nama kaj zgodi. Najina želja je, da so zakoniti skrbniki moji starši in brat, vse premičnine, kot so prevozna sredstva, računalniki ipd., pa se prodajo in sredstva počakajo otroke, ko odrastejo oziroma se iz tega plača njihovo šolanje, izpiti za avto itd.
Zanima me, ali je res dovolj lastnoročno napisana izjava oziroma neke vrste oporoka, kjer z možem izraziva najine želje glede skrbnikov in premoženja? Kdo kontrolira skrbnike, da se dejansko denar porabi samo in le za otroke? Ali sploh lahko preprečiva vnaprej, da bi se moževi starši lahko vtaknili v skrbništvo in dedovanje?
Hvala za vase odgovore in lep pozdrav,
Zaskrbljena mami
Čim prej pridobite soglasje vaših staršev in brata
Zahvaljujem se za vaša vprašanja. V vašem primeru vam priporočam, da z možem v oporoki določita vaše starše in brata za izvršitelje oporoke.
Dolžnost izvršiteljev oporoke je zlasti ta, da skrbijo za zapuščino, da jo upravljajo, da skrbijo za plačilo dolgov in volil, in sploh za to, da se oporoka izvrši tako, kakor je želel oporočitelj. Izvršitelji oporoke lahko sicer odklonijo opravljanje te dolžnosti, zato vam priporočam, da glede tega čim prej pridobite njihovo soglasje.
Izvršitelji oporoke imajo sicer pravico do povračila stroškov in do nagrade za svoj trud, kar se jim izplača iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča, kateremu morajo izdati račun za svoje delo.
Sodišče lahko na predlog ali po uradni dolžnosti razreši izvršitelja oporoke, če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali z zakonom. Če bi otroci torej ugotovili, da vaši starši in brat svojega dela ne opravljajo dobro ali da prihaja celo do zlorab v zvezi z izvrševanjem oporoke, naj o tem obvestijo sodišče, ki bo nato ukrepalo in jih razrešilo.
Starši vašega moža so sicer po zakonu nujni dediči, a le v primeru, če ne bi prišlo do dedovanja v prvem dednem redu (v prvi dedni red spadajo zakonec zapustnika in njegovi otroci), kar pomeni, da obstaja precej majhna možnost, da bi lahko po njem zahtevali nujni delež.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.