Z dekletom načrtujeva družino, a ji je vedno manj do spolnosti

S punco sva skupaj štiri leta. Ona ima 26, jaz 29 let. Tri leta že živiva skupaj. Načrtujeva družino in si prizadevava, da bova v doglednem času rešila stanovanjski problem. Zelo dobro se razumeva, imava veliko skupnega, o vsem se lahko dogovoriva. Lahko bi rekel, da sva skoraj idealen par. Moti me le ena zadeva. Že kakšno leto opažam, da punci ni več toliko do spolnosti kot včasih. Večkrat me zavrne z izgovorom, da nima časa, jo boli glava in podobno. Občutek imam, da mi pogosto le ustreže in zadovolji mene, njej pa ni več prav dosti do seksa z mano. Rad jo imam in si jo želim, ona pa je čedalje hladnejša do mene. Ne vem, kaj se dogaja, vem pa, da ni vzrok drug moški. Rad bi ostal z njo, težko pa si predstavljam zvezo, v kateri bi moral prosjačiti za seks. Počutim se prizadetega, ker ne uživa več z mano tako kot nekoč.

Dobro razumem vajino težavo in tudi to, da vas misel na skupno življenje in zakon s partnerico, ki ji je že zdaj ljubljenje z vami pogosto odveč, plaši. Če je vse tako, kot ste napisali, če se v ritmu vsakdanjega skupnega življenja res tako dobro ujameta, potem je zelo velika možnost, da bosta težavo zmogla rešiti. Dejstvo je, da je zaljubljenost, ki povzroča evforijo in vznemirjenost, za vama. V tem času se je vajin odnos poglobil, skupno življenje vaju je še bolj povezalo, imata skupne interese, vrednote, življenjski slog in vizijo. Pravite, da vas ima partnerica še vedno rada, in ste prepričani, da vam je zvesta. Če upoštevamo vse skupaj, bi tudi vajino spolno življenje moralo biti izpolnjujoče za oba. Kaj bi bil torej lahko vzrok, da ni tako? Morda je partnerica preveč obremenjena z vsakdanjimi obveznostmi. Preutrujenost in vsakodnevni stresi, ki jih posamezniki težko obvladujejo, so pogosto vzrok za pomanjkanje spolnega poželenja. Preobremenjeni in utrujeni ljudje se težko sprostijo. V spolnosti pa lahko uživajo le, če so sproščeni. Tisti, ki nosijo službene probleme domov in dovoljujejo, da jih okupirajo štiriindvajset ur na dan, imajo malo možnosti za zdrav partnerski odnos in s tem tudi za kakovostno spolnost. Seveda pa se partnerja ne odtujita samo spolno, ampak tudi čustveno. Tako se ujameta v začarani krog. Čustveno odtujevanje se poglablja, spolnost zamira in niso redki primeri, ko popolnoma zamre. Vidva na srečo še nista tako daleč in veliko upanja je, da bosta krizo prebrodila in se ob tem naučila, kako pomembno je partnerski odnos negovati in zanj skrbeti. Za oba naj bi bil življenjska oaza, v kateri doživljamo občutke sprejemanja, razumevanja, bližine, varnosti in še vsega tistega, kar imenujemo ljubezen. To je tisti vrelec, ki nam vedno znova pomaga in nam daje moč, da laže premagujemo napore vsakdanjega življenja. Vso srečo vama želim.