Kako iz začaranega kroga odvisnosti? Kako iz začaranega kroga odvisnosti? V krogu se obračam že skoraj dve desetletji. V zakonu nisem bila nikdar srečna. Mož je bil v začetku zveze zasvojen z vsem možnim, sama pa sem se videla brez napak. Menila sem, da bi bilo vse v redu, ko bi le on opustil to in ono, naredil pa tisto, kar si želim. Nekajkrat sva šla narazen, a se je vsakič vrnil k meni. Pred dobrimi štirimi leti pa mi je počilo. Tako nisem želela več živeti. Moj pogoj je bil, da poiščeva pomoč. Ker denarja za terapevta nisva imela, sva začela obiskovati 12-koračne skupine, vsak za svojo bolezen. Tam sem se prvič v življenju fokusirala nase in spoznala, da sem se namesto s sabo ukvarjala samo z njim. Od tedaj delam na sebi: berem, pišem, hodim na srečanja itn. Našla sem že veliko odgovorov, napredovala v postavljanju mej in prepoznavanju določenih vzorcev. Znova pa sem prišla do točke, ko ne vem, kako naprej. Mož sicer hodi na skupine, toda ni dovolj aktiven. Ni pripravljen stoodstotno delati na sebi. Žal nimava denarja za terapevta. Vidim, kako odvisna sem še kar, in to me plaši. Še vedno ga opravičujem sama pri sebi. Vsa gospodinjska dela sem prevzela nase, ker sem se s tem dokazovala. Želela sem biti pridna, super, boljša od drugih. Tako sem ga želela prikleniti nase. Uvidela sem, kakšno škodo sem si delala, ko sem vse naredila sama. Jasno mi je postalo tudi, da sem tako ravnala zato, ker sem imela slabo mnenje o sebi, in da moram vse postoriti zato, da bom nekaj vredna in da bo hotel biti z mano. Samozavest mi raste zelo počasi. On večino svojega prostega časa nameni hobijem, preostali čas pa službi. Naredil je sicer določene premike, ne izživlja se več z zasvojenostmi, abstinira, več naredi doma, večkrat greva skupaj ven, ampak zdravljenju se ni posvetil z vso dušo. Bolje sva kot kadar koli, ampak … Nisva še tam. Zasvojenost je huda bolezen in treba je ogromno dela. Ali sem prestroga do njega? Se trudi samo zato, da mu dam mir? Utrujena sem od prošenj in čakanja, a nimam moči, da bi ga zapustila. Tudi če bi ga, se bojim, da bi naletela na podobnega, dokler ne bi razrešila svoje bolezni. Groza me je tudi misli, da bi ostala sama. Želim si, da bi bila nekoč v redu in srečna.Janja
S trdim delom vam bo uspelo
Kako iz začaranega kroga odvisnosti? S težavo, okoli katere se vaše življenje vrti že skoraj dve desetletji, ste se pogumno spopadli in poiskali pomoč. S tem ste storili najpomembnejši korak k ozdravitvi. Berete in pišete, obiskujete 12-koračne skupine za samopomoč, seznanjate se s svojo boleznijo in napredujete. Trudite se in delate na sebi, vseeno pa ste znova prišli do točke, ko ne veste, kako naprej. Upe polagate v moža, ki bi se moral, kakor menite, bolj truditi. Utrujeni ste od prošenj in čakanja in razmišljate celo, da bi ga morali zapustiti. Toda če samo pomislite na to, da bi ostali sami, vas spreleti groza. Prišli ste do določenih uvidov in vaša samozavest počasi raste. Proces zdravljenja je prepočasen, kljub vsej pomoči, ki vam je trenutno na voljo. Kaj vam je še storiti?
Vzrok neodvisnosti, s katero se spopadate, je najverjetneje v neugodnih razmerah v primarni družini in njene korenine najbrž segajo daleč, v prvih nekaj let vašega življenja. Te razmere so odločilno vplivale na razvoj vaše osebnosti, čustvovanja in sloga odnosov do soljudi. Kako se spopasti z nečim, kar je tako oddaljeno, in popraviti nastalo škodo in ali je to sploh mogoče?
Raziskati bo treba vaše zgodnje otroštvo, stres, ki ste ga takrat doživljali, morebitno neustrezno odzivanje staršev na vaše potrebe in različne travmatske dogodke, skozi katere vas je vodila pot iz otroštva v odraslost. Najbrž se jih ne spominjate več, ker so bili preboleči in ste jih potisnili v vaše nezavedno. Da bi jih ozavestili in jim odvzeli moč, s katero iz nezavednega negativno vplivajo na vaše današnje čustvovanje, bi se bilo treba v primernem okolju prepustiti analizi duševnosti, se vračati v preteklost in ključne dogodke predelati. Temu procesu pravimo psihoanaliza. Analiziranje psihe se dogaja v psihoterapiji ob ustrezno usposobljenem strokovnjaku terapevtu.
Omenili ste, da nimate finančne možnosti zanj. Prepričan sem, da lahko nekako najdete rešitev in premostite to oviro. Analizirajte mesečne stroške in preverite, kateremu se da odpovedati. To ne bo lahko, toda gre za vaše zdravje in srečo. Ima kakšna stvar večjo vrednost od te?
Predlagam vam, da se oglasite v ambulanti fakultete za psihoterapevtsko znanost v Ljubljani in se pozanimate, pod kakšnimi pogoji bi se lahko vključili v psihoanalizo. Mislim, da se boste z njimi lahko dogovorili za sprejemljive pogoje za izvajanje psihoterapije.
Če vam bo uspelo začeti psihoterapijo in se je boste redno, to je vsaj enkrat tedensko, udeleževali, potem si lahko obetate, da boste končno prispeli tja, kamor si najbolj želite.
