Vzdrževala sem ga 31 let, ob razvezi pa bo od mene zahteval še preživnino

Pozdravljeni,

na vas se obračam po nasvet, kako naprej. Že 31 let sem v razmerju s partnerjem, ki je invalidsko upokojen. V zvezi se nama je rodila hčerka, ki zdaj obiskuje fakulteto. Ker partner prejema res minimalno pokojnino, sem vsa ta leta jaz preživljala vse tri, to pomeni, da sem plačevala vse naše življenjske stroške, od hrane do položnic za hišo, kot tudi stroške, ki so nastali pri obnovi hiše, v kateri živimo. Čeprav je partner njen polni lastnik, on ob svojih dohodkih ni zmogel teh obveznosti.

Partnerja imam rada, a odnos z njim je zelo težaven, v vseh teh letih se je zelo spremenil. Še vedno se trudim zanj po najboljših močeh, a dejstvo je, da sem po 31 letih popolnoma pregorela. Počutim se prazno, nihče mi ne pomaga ali mi stoji ob strani, samo dajem in dajem. Zato sem se odločila, da bo za moje duševno zdravje najbolje, da se s partnerjem poslovila in zaživiva vsak zase. Hči je že odrasla in bo razumela, a bojim se, da partner ne bo zlahka sprejel moje odločitve. Skrbi me, da bo od mene zahteval, da ga še naprej vzdržujem, kot sem ga vsa leta doslej. 

Ali pravno lahko to doseže? Ker če je tako, potem ne bom imela dovolj prihodkov za samostojno življenje. Prihrankov nimam, saj sem vse svoje prihodke vedno vlagala v partnerjevo hišo in naše skupno življenje. Ob razhodu nočem ničesar od njega, ni mi mar za hišo, samo svobodno bi rada zadihala in dostojno živela s svojim denarjem.

Za odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam,

Spoštovana, 

zahvaljujem se vam za poslano vprašanje. Menim, da je vaša želja nekaj povsem normalnega, upoštevajoč dejstvo, da ste v preteklosti tako rekoč vse življenje posvetili vašemu partnerju oziroma družini, se marsičemu odpovedovali in se za družino žrtvovali. Partner, če je zrela oseba, bi moral vašo željo razumeti in vas pustiti, da po dolgih letih zaživite nekoliko svobodneje in nekaj naredite tudi sami zase.

Temeljno preživninsko pravilo je sicer, da lahko nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku razveze zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze.

S tako tožbo lahko po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahteva preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi še tedaj, ko zahteva preživnino.

Vendar pa bo sodišče zahtevek za preživnino zavrnilo, če bi se izkazalo, da bi bilo plačilo preživnine, glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do drugega zakonca.      

Prav tako želim poudariti, da med razvezanima zakoncema obveznost preživljanja niti ne obstaja, če bi bilo s tem ogroženo njuno lastno preživljanje ali preživljanje otrok, ki jih morata po zakonu preživljati.

Glede na to sem mnenja, da bo vaš partner težko dosegel, da ga še naprej vzdržujete oziroma zanj plačujete preživnino. Tako iz razloga, ker obveznost preživljanja z vaše strani glede na vaše premoženjsko stanje ne obstaja, saj bi bilo v primeru, če bi vam sodišče določilo to obveznost, ogroženo vaše lastno preživljanje, kot tudi iz razloga, da bi bilo plačevanja preživnine z vaše strani do vas krivično.