Pozdravljeni!
Stara sem 49 let, s partnerjem sva poročena 29 let in imava dva otroka, oba stara že čez dvajset let. Pišem vam, ker se zavedam, da se moram ločiti. Da z možem že nekaj časa nisem več srečna.
Doslej sem se hranila s trenutki, ko mi je namenil lepe besede, me kam peljal in sva se imela lepo. A zadnja leta je bilo veliko več trenutkov, ko z mano ni delal lepo. Pogosto name vpije, ima izbruhe jeze, posebej me prizadene, kadar se name dere v družbi pred najinimi prijatelji. Ko sem prebrala knjigo V opoju narcisa, me je zadelo, da ima mož v bistvu narcistično osebnostno motnjo. Ko sta otroka še odraščala in živela pri nama, smo vse skupaj še nekako zvozili, zdaj sta oba odšla od doma in v hiši sem ostala sama s človekom, ki me ne spoštuje.
Vem, da se moram ločiti, ampak sem trenutno brez moči. Leta takšnega odnosa, skrbi za otroke in dom ter redna služba, so me pripeljala do točke, ko čutim samo neznansko utrujenost. Misel na to, da se moram odseliti oz. da moram z njim urejati premoženje, me trenutno straši. Ko gledam stanovanja na nepremičninskem trgu, me skrbi, kako bom s svojo plačo sploh zmogla.
Kaj naj storim in kako naj se vsega skupaj lotim? Vnaprej hvala za vaš nasvet, zelo rada vas prebiram.
Bralka
Odgovarja Bruno Šimleša, terapevt, sociolog in strokovnjak za odnose
Draga moja,
po prebiranju vašega pisma je bil moj prvi impulz, da bi vas objel in vam omogočil, da si za trenutek oddahnete od vseh skrbi. Sočustvujem namreč, skozi kaj greste, in mi je iskreno žal, da ste se znašli v takšni situaciji.
Naj vam za začetek povem nekaj, kar rečem vsem, ki razmišljajo o ločitvi. Pred tem korakom je pomembno storiti vse, kar je mogoče, da rešite zakon. Če mislite, da ste naredili vse, kar ste lahko, potem je ločitev legitimna možnost. Ker če ne moreš rešiti zakona, moraš rešiti sebe.
Obstajata dva zelo pomembna razloga, zakaj se je v prvi vrsti vedno vredno potruditi zakrpati zakon. Prvi je, da nam lahko dejansko uspe popraviti odnos, drugi pa, da nam, tudi če nam ne uspe, ostane zavedanje, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Slednje nam omogoča, da nato lažje sprejmemo ločitev in vse spremembe, ki sledijo po razpadu zakona, čeprav je seveda to odvisno tudi od zrelosti osebe – bolj kot je nekdo nezrel, manj odgovornosti za svoja dejanja sprejme.
Kaj mislim s tem, ko rečem, da je treba narediti vse, da rešimo odnos? V prvi vrsti bodo potrebni tako pogovori med vami in vašim možem, kot tudi pogovori s prijatelji, ki vama lahko nudijo oporo, razumevanje in nasvete, na neki točki pa je v reševanje zakona smiselno vključiti tudi usposobljenega strokovnjaka, ki je zmožen na vajino situacijo pogledati z nepristranske strani in vama ponuditi orodja za spopadanje s težavami, na katera sama ne bi niti pomislila. Šele, ko boste izčrpali vse te možnosti, je smiselno razmisliti o ločitvi.
Če ste torej že predelali vse našteto ali če vaš mož meni, da v vajinem odnosu ni težav oziroma jih ni pripravljen reševati, je ločitev za vas legitimna možnost, saj vas v slednjem primeru mož očitno ne spoštuje dovolj, da bi se potrudil. In vi si zaslužite spoštovanje in tudi občutek varnosti v odnosu ter seveda, da ste vidni in slišani. A mislim, da se tega zavedate že sami, vsaj iz vašega pisma je razvidno, da čutite, da ste vredni več.
Veliko strahu vam trenutno povzroča misel na praktični del ločitve, in povsem razumljivo je, da vas skrbi. Menim, da bi ...
