Varam ga, ker moj fant ni dober v postelji

Imam fanta, s katerim sva skupaj slabo leto. Je fant, ki bi si ga vsaka želela - prijazen, dobrosrčen, ljubezniv, a dejstvo je, da ga varam že skoraj pet mesecev.
Fotografija: Foto: Dmytro Zinkevych/Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Dmytro Zinkevych/Shutterstock


Pozdravljeni,

sem 21-letno dekle, študentka. Imam fanta, s katerim sva skupaj slabo leto. Je fant, ki bi si ga vsaka želela - prijazen, dobrosrčen, ljubezniv, skratka zame bi naredil vse. Pred mano je imel nekaj aferic, vendar sem njegova prva punca, s katero je v zvezi. On ima 26 let.

Dejstvo je, da ga varam že skoraj pet mesecev in to s tipom, s katerim sem že nekaj imela v preteklosti (bila sva samo prijatelja za seks, jaz sem se zaljubila in vse se je končalo, noro sem trpela). Ko sva se znova srečala, se je ogenj zanetil in temu res dobremu seksu se ne morem več upreti, bojim se le, da se bom znova navezala nanj in začela zopet gojiti določena čustva. Že ko mi je omenil, da je seveda imel nekaj žensk, odkar sva prekinila, me je pogrelo pri srcu ...

Spolnost z mojim fantom je recimo okej, rahlo je še nespreten, nima še tistega občutka. Že velikokrat sem si rekla, da je tole z bivšim ljubimcem zadnjič in da se ne bova več dobivala, vendar ne in ne. Ne morem se upreti. Takrat seveda ne obžalujem, nato pa pride krivda, kakšno krivico delam mojemu.

Prosim, svetujte mi, naj se neham dobivati z njim? Ampak kako naj premagam samo sebe? Ali naj še naprej varam in živim s tem občutkom krivde? Obsojam že sama sebe dovolj. Ne vem, kako naprej.

Zahvaljujem se vam za odgovor in lepo vas pozdravljam,

Bralka


Bralka
Pogovorite se z Erosom

Draga bralka, 

vaše vprašanje naslavlja kar nekaj tisočletnih dilem vseh zaljubljencev preteklosti in današnjosti. Prva je zagotovo definicija ljubezni. Ali lahko resnično ljubimo brez intenzivne erotike? Ali pari lahko obstanejo v času, če so povezani le v prijateljstvu in bežno v seksualni izpolnitvi? Ali je spolnost ljubezen? Je poželenje zdravo, etično, dopadljivo? Je cilj zakona imeti naraščaj? Imajo lahko istospolna usmerjena partnerstva enako intenzivno erotiko in vzgojo otrok? Koliko spolov sploh imamo? Je biološki spol enak družbenemu? Je ljubezen konstrukt itd. Kje so meje prepovedi in svobode, raziskovanja in poleta na krilih strasti? 

Tabuji so meje, ob katerih se prepoznajo številne anomalije družbe. In kot je tabu ljubiti dve osebi istočasno, je prav tako za nekatere ločitev tabu. Ali pa je karierno življenje brez otrok nekaj nesvetega … A kot smo že poudarili, je »normalno« tisto, kar je večinsko. 

Kako je z vami? Kakšne so vaše prepovedi, saj kot pišete, se vam oglaša slaba vest. Morda imate fanta, s katerim ste skupaj, radi le kot človeka, a ne kot moškega. in fanta, s katerim imate občasna seksualna srečanja, dojemate kot vir navdiha in strasti, kar vas bega. Morda je ravno ta drugi moški vaša pot v tabu. Vaša pot v neznano. Nevarnost, pred katero bežite? 

Vse varne poti so si podobne. So udobnejše, znane in predvidljive. So udomačene. Iz njih je izgnana divja misel in moč brezsramnega dotika. Na takšnih poteh ni pogumnih sanj, norih idej in materializacije vsaj dela njih. Na uhojenih poteh srečate le stopinje drugih, po katerih stopate sami. Smeri so jasne. Sonce ni nikdar prevroče, veter vas ne more odpihniti in zrak je vselej ravno pravšnjih temperatur. Udobje godi. A počasi uspava čute. Ubije strast. Uspava pustolovskega duha. In sivina dne se prevesi v pusto življenje, ki ga popestri kakšna dogodivščina znanca ali sodelavca, ki sivino le osvetli … Ali pa življenje obarvajo nanizanke in vroči romani. 

A neznano, pot iskanja onkraj vidnih meja in širjenje znanega je drugačno. Je pot raziskovanja. Tveganja. Iskanja neuhojenih poti. Vizije, ki večkrat presega pogum. Je upanje na tisto nekaj več, kar v nas prižgejo redki tisti, ki nam prekrižajo pot. In takšnih ne moremo pozabiti, še manj jih zapustiti, saj nas ganejo globoko. Biokemijsko, kar opišete sami. Dušno. Morda usodno? 

In kaj nas določi globlje kot ljubeč spoj dveh duš, ki se prepletata v razponu možnih doživetij, ko je tako jasno, kako govoriti jezik ljubezni? In tako se rodi božanski ples dveh, ki dihata kot eno. In kako nas On/Ona določi, ko se predamo ljubečemu dotiku in razpetosti v sebi, pogrešajoč ta drugi del sebe, ki se poenoti v objemu? 

Kot pišem v knjigi Pogovori z Erosom, ljubezen vselej najde pogumne. In morda vas nagovarja, da v sebi poiščete moč, da se soočite s svojo notranjo željo in zaupate, da vas pot vodi proti mavrici. Prav je, da se raziskujemo in prav tako je nujno, da ostanemo zvesti sebi. Tako lahko najdemo soljudi, s katerimi zvesto prehodimo vse poti življenja. Želim vam, da vas izkušnje obogatijo in vam srce pove, kaj je pravi korak. Srečno. 

V prodaji