Pogovorite se z Erosom

Draga bralka, 

vaše vprašanje naslavlja kar nekaj tisočletnih dilem vseh zaljubljencev preteklosti in današnjosti. Prva je zagotovo definicija ljubezni. Ali lahko resnično ljubimo brez intenzivne erotike? Ali pari lahko obstanejo v času, če so povezani le v prijateljstvu in bežno v seksualni izpolnitvi? Ali je spolnost ljubezen? Je poželenje zdravo, etično, dopadljivo? Je cilj zakona imeti naraščaj? Imajo lahko istospolna usmerjena partnerstva enako intenzivno erotiko in vzgojo otrok? Koliko spolov sploh imamo? Je biološki spol enak družbenemu? Je ljubezen konstrukt itd. Kje so meje prepovedi in svobode, raziskovanja in poleta na krilih strasti? 

Tabuji so meje, ob katerih se prepoznajo številne anomalije družbe. In kot je tabu ljubiti dve osebi istočasno, je prav tako za nekatere ločitev tabu. Ali pa je karierno življenje brez otrok nekaj nesvetega … A kot smo že poudarili, je »normalno« tisto, kar je večinsko. 

Kako je z vami? Kakšne so vaše prepovedi, saj kot pišete, se vam oglaša slaba vest. Morda imate fanta, s katerim ste skupaj, radi le kot človeka, a ne kot moškega. in fanta, s katerim imate občasna seksualna srečanja, dojemate kot vir navdiha in strasti, kar vas bega. Morda je ravno ta drugi moški vaša pot v tabu. Vaša pot v neznano. Nevarnost, pred katero bežite? 

Vse varne poti so si podobne. So udobnejše, znane in predvidljive. So udomačene. Iz njih je izgnana divja misel in moč brezsramnega dotika. Na takšnih poteh ni pogumnih sanj, norih idej in materializacije vsaj dela njih. Na uhojenih poteh srečate le stopinje drugih, po katerih stopate sami. Smeri so jasne. Sonce ni nikdar prevroče, veter vas ne more odpihniti in zrak je vselej ravno pravšnjih temperatur. Udobje godi. A počasi uspava čute. Ubije strast. Uspava pustolovskega duha. In sivina dne se prevesi v pusto življenje, ki ga popestri kakšna dogodivščina znanca ali sodelavca, ki sivino le osvetli … Ali pa življenje obarvajo nanizanke in vroči romani. 

A neznano, pot iskanja onkraj vidnih meja in širjenje znanega je drugačno. Je pot raziskovanja. Tveganja. Iskanja neuhojenih poti. Vizije, ki večkrat presega pogum. Je upanje na tisto nekaj več, kar v nas prižgejo redki tisti, ki nam prekrižajo pot. In takšnih ne moremo pozabiti, še manj jih zapustiti, saj nas ganejo globoko. Biokemijsko, kar opišete sami. Dušno. Morda usodno? 

In kaj nas določi globlje kot ljubeč spoj dveh duš, ki se prepletata v razponu možnih doživetij, ko je tako jasno, kako govoriti jezik ljubezni? In tako se rodi božanski ples dveh, ki dihata kot eno. In kako nas On/Ona določi, ko se predamo ljubečemu dotiku in razpetosti v sebi, pogrešajoč ta drugi del sebe, ki se poenoti v objemu? 

Kot pišem v knjigi Pogovori z Erosom, ljubezen vselej najde pogumne. In morda vas nagovarja, da v sebi poiščete moč, da se soočite s svojo notranjo željo in zaupate, da vas pot vodi proti mavrici. Prav je, da se raziskujemo in prav tako je nujno, da ostanemo zvesti sebi. Tako lahko najdemo soljudi, s katerimi zvesto prehodimo vse poti življenja. Želim vam, da vas izkušnje obogatijo in vam srce pove, kaj je pravi korak. Srečno.