V najinem odnosu se vse vrti okoli žene, meni sploh ne prisluhne

Moja težava je ta, da je moja žena, odkar jo poznam, preobremenjena, ima pa tudi kronične bolečine v hrbtenici. Najin odnos je ukvarjanje bolj z njo in vsem, kar spada zraven. Res veliko dela, po službi še doma in ima polno glavo vseh zgodb, ki jih rešuje. Sam sem tudi redno zaposlen, a nimam težjih nalog, do upokojitve nimam več dolgo. Delam rad in se neprestano s čim zamotim.

Me pa vedno bolj moti, da z ženo nimava nobenega časa skupaj. Delo naju je preokupiralo in tudi pogovarjava se bolj ali manj o delu in strankah, s katerimi dela ona. Skrbi me, kaj se bo z nama zgodilo, če bo še naprej tako obremenjena. Jaz jo sicer razumem, a sem že sit teh tem. Mislim, da pretirava. Rad bi se kdaj tudi lepo imel. Pa ne. Nekako mi ne dovoli. Bolj ali manj moram poslušati o vsem, kar se je njej zgodilo.

Pogrešam svoj mir, prijatelje, jago. Gostilne, kjer sem lahko v miru kaj premislil. Tako pa neprestano poslušam samo njene prigode in glas. Res sem na robu z živci. Razpadava. In ona nima občutka niti zame niti za najine otroke, ki so že odrasli.

Prosim za nasvet, nama lahko še kaj pomaga? Kaj lahko naredim? Res si ne predstavljam tako jeseni življenja.

Spoštovani bralec,

kaj je poanta medosebnega odnosa, je v različnih glavah različno interpretirano. Vprašanje je tudi, kako dobro premislimo izvorni namen ali vzrok, zakaj smo z nekom skupaj. Če rečeva, da je odtenkov občutenja ljubezni mnogo, istočasno lahko prepoznava, da vsak od nas le te dojema različno. Če se nekdo odloči za zvezo ali poroko zaradi tradicije ali šege nekega okolja, kjer je morda tudi zaljubljen, gre po stopinjah, ki jih izbere večina. Žena, hiša, služba, otroci, pes, bi se lahko glasila večinska slika odnosa ali partnerskega razmerja, v katerem naj bi oba rasla skupaj.

A odnos je mnogo več kot to. Treba ga je graditi in ne sloneti na odločitvi, ki je bila sprejeta »nekoč, ko smo bili še nori drug na drugega«. Odnos je pot neprestanega soočanja z različnimi ovirami, ki jih naplavi reka življenja. Je preplet okusov, hrepenenj in stremljenj, ki nas globlje povežejo ali – dokončno razvežejo. A reka vselej teče naprej. In če je med nami dovolj strasti in živahnosti in če znamo tiste, ki nam največ pomenijo osrečevati, smo na pravi poti. Poti enakovrednega sopotništva.

Kar ste zapisali, nekako kaže na neravnovesje med vami in vašo ženo. Da je tako zelo izčrpana, kjer je v središču vajinega odnosa in slehernega dne njeno počutje, njeno stanje in doživljanje sveta, je na svojstven način zelo naporno. Je tako, kot bi vsak dan jedli isto jed. Sčasoma se vsega naveličamo, saj »jedi« in stvari izgubijo okus, vonj, privlačnost in smisel. Popestritev je tisto, kar odnos dela živ in vreden sodelovanja. Zato je popolnoma naravno, da do egocentričnega vedenja žene čutite odpor. So ljudje, ki več časa porabijo za to, da povedo, kaj vse so delali, kako zelo so se potrudili kot dejansko delali, in takšni, ki le delajo in v tišini žanjejo sadove svojega truda. Pri vas se zdi, da žena ustvarja promocijo iz svoje požrtvovalne narave in od vas zahteva, da plačate penale. Torej, nositi morate njena bremena s poslušanjem in pozornostjo.

Prav je, da jo opozorite na to vajino neravnovesje, saj situacija na vas vpliva slabo. Morda boste po koroni vse dlje časa od doma in odnos bo razvodenel do točke, ko ga ne bo več možno rehabilitirati. Tudi v odnosih velja, da tako kot nekoga »vzgojimo«, takšnega potem imamo. Vzgoja se nikoli ne konča in partnerja se s postavljanjem meja in z iskanjem skupnih ciljev sodoločata in gradita. Zato je že na začetku zveze s pozornostjo potrebno opazovati nianse in odtenke značaja, ki bi v dolgoročni perspektivi lahko povzročali večja neskladja. In ko gre v vezi nekdo predaleč – ko le on(a) zahteva pozornost na primer - ga (jo)je potrebno že na začetku na to opozoriti.

Skušajte razmisliti o sebi in lastnih ciljih. O tem, kaj vas osrečuje in izpolnjuje. Da ste le senca na soncu vaše žene, ni ravno poslanstvo, ki bi vas notranje polnilo. Za iskanje strasti ustvarjanja in druženja ni nikoli prepozno. In ko smo notranje izpolnjeni, smo tudi bolj odporni, zdravi in življenju lahko odpremo vrata. Ženi odprite svoje srce, pogovorite se odkrito in brez cenzure. Naj vam prisluhne in za tem se boste znali odločati, kako naprej. Srečno!