V glavi slišim glas, bojim se, da imam shizofrenijo

Draga gospa psihiatrinja, 

v svoji nemoči vas moram prositi za pomoč. Že nekaj časa se mi občasno dogaja zelo neprijeten občutek, ko se ne morem znebiti misli, da mi nekdo hoče nekaj slabega. V takih primerih se mi dozdeva, kot da se bo meni ali mojim najbližjim zgodilo nekaj hudega. Ko sem nekoliko bolj pozorna na te dražljaje, ugotavljam, da me na nevarnosti opozarja nekakšen meni nepoznan glas v moji glavi. Potem postanem zelo otožna, pogosto jočem in se zapiram vase. 

Morda vas bo zanimal še podatek, da sem stara 48 let. Svoje težave sem zadnjič opisala osebni zdravnici. Svetovala mi je posvet pri psihiatru, saj po opisu simptomov sklepa, da bi lahko šlo za shizofrenijo. Prosim vas, če mi pojasnite, kaj je shizofrenija. Kakšna bolezen je to? Ker imam otroke, me skrbi, ali se lahko podeduje. Za odgovor najlepša hvala in vsem lep pozdrav.

Spoštovana gospa, shizofrenične motnje so tiste, pri katerih se pojavijo izkrivljeno mišljenje, zaznavanje in čustvovanje. Bistra zavest ter intelektualne sposobnosti so navadno ohranjene, čeprav se sčasoma lahko poslabšajo. Motnja se večinoma pojavlja med 15. in 45. letom in je približno enako razširjena med moškimi in ženskami. Pri zadnjih se pojavlja nekoliko pozneje.

Ljudem, ki trpijo za shizofrenijo, se zdi, kot da jim nekdo ali nekaj, recimo neka naprava, odteguje ali vsiljuje misli. Govorijo celo o pošiljanju misli po radiu in televiziji. Lahko imajo občutek, da jih nekdo nadzoruje, zalezuje, včasih celo, da jih hoče ubiti.

Preganjalne ali nanašalne blodnje bolnike prestrašijo in zbegajo. Začnejo iskati prisluškovalne aparate in oddajnike, se skrivajo in bežijo pred zalezovalci. Mogoče je, da človeka, na katerega so nanašalni, napadejo ali pa kaj storijo sebi. Slušne halucinacije imajo lahko različno vsebino in jih govori moški ali ženski glas ali pa skupina. Glasovi jim ukazujejo, jih grajajo, zahtevajo, zmerjajo. Pri halucinaciji občutkov govori prizadeti o sevanju, mučenju, elektriziranju in drugem.

Ljudje, ki zbolijo, imajo pogosto občutek, da so se spremenili. Po čustveni plati nihajo od grozavosti do potrtosti ali vznesenosti, predvsem pa so čustveno plitvi, nerazgibani in tudi neustrezni. Brezvoljnost se kaže tako, da človek nima ne volje ne zanimanja za dogajanje okoli sebe.

Ljudje, ki so že pred izbruhom bolezni bolj nedružabni, negotovi, nenavadni v razmišljanju, čustveno neodzivni in ravnodušni, se bolj nagibajo k shizofreniji. Z raziskavami so potrdili, da je tveganje zanjo večje, če so shizofreniki med bližnjimi sorodniki, recimo da ima motnjo eden od staršev ali oba ali sorojenec. Dednost je torej pomembna, vendar pa je to, kako se bo motnja izrazila, precej odvisno od okolja in raznih drugih dejavnikov.