Zmagati boste morali na dveh frontah

Potreba vaše tašče po nadzoru izvira najverjetneje iz njenega otroštva, ko je zaradi odtegovanja materine ljubezni doživljala hudo stisko, ki se je trajno izrazila v njeni duševnosti. Zaradi teh vplivov je razvila potrebo, da nadzira odnose z bližnjimi in z njimi manipulira, da bi ji izkazovali pozornost – tisto pozornost, ki je ni dovolj prejela od matere oziroma primarnega skrbnika. Tu ne gre za njeno hudobijo, temveč za zagotavljanje duševnega ravnovesja. Z drugimi besedami, ne more in ne zna si pomagati, da ne bi z drugimi ravnala tako, da od njih izsili želeno pozornost. Da bi jo izsilila, pogosto ravna s stališča večvrednosti, češ, jaz že vem najbolje, kako je treba zadevi streči. Toda to naredi prikrito, pogosto s pretirano ustrežljivostjo in navidezno požrtvovalnostjo. 

Ko se je njen sin kot otrok začel osamosvajati, se je ustrašila, da bo izgubila njegovo pozornost, in ga je zato začela priklepati nase. Z manipulativnim vedenjem mu je vcepljala občutke krivde in dosegla, da si sin danes ne upa sprejeti nobene pomembne odločitve, ne da bi ga pri tem obhajali tesnobni občutki in bi se mu porajala vprašanja, kako bo ta odločitev vplivala na mamo in njun odnos. Boji se sprejeti kakršno koli odločitev, ki bi tako ali drugače zadevala mamine interese. Za osebe, ki imajo takšen značaj, kot ga ima vaša tašča, pravimo, da imajo narcistično osebnostno motnjo. Ker občutek večvrednosti skrivajo za samozatajitvenim vedenjem (pretirana ustrežljivost, požrtvovalnost in občutljivost), rečemo, da so prikriti narcisi.

Zakaj vas ne mara, je po povedanem razumljivo: zanjo pomenite grožnjo. Zaradi pozornosti, ki jo upravičeno pričakujete od svojega fanta in bodočega moža, se tašča boji, da je bo zanjo ostalo toliko manj. Misel, da ji bo ubogi sin zaradi partnerskih in družinskih obveznosti začel odtegovati pozornost, jo hromi. Povzroča ji tolikšno stisko, da ga mora poskušati na vsak način zadržati pod svojim vplivom. Sin, ki se zaveda, da spada k vam, pa zaradi občutkov krivde, ki mu jih je mama vcepila med odraščanjem, ne zmore sprejeti odločitve in postaviti vas v središče svoje pozornosti. Ostaja v soodvisniškem odnosu z materjo. Zaradi njenih manipulacij mu ni uspelo izpeljati procesa separacije in individuacije. Oznaka, ki ste mu jo pripeli, to je, da je mamin sin, je ustrezna.

Vaša bojazen, da se bo mama vtikala v skrb za otroke in njihovo vzgojo, je upravičena. Svojo pomembnost bo uveljavljala s pretiranim oboževanjem in občudovanjem vnukinje ali vnuka. Polna bo nasvetov, kako je treba skrbeti za otroka. Pripravljena se bo žrtvovati zanj in za družino ter želela vplivati na pomembne družinske odločitve. Okolica jo bo nagradila za takšno požrtvovalnost in vam celo zavidala, kako »čudovito« taščo imate.

Da se boste obvarovali njenega nezaželenega vpliva, boste morali potegniti mejno črto in ji naravnost povedati, da je ne boste spustili čeznjo. To bo neprijetno opravilo in tašča vam bo zamerila. A druge poti ni. Na partnerja se najbrž ne boste mogli zanesti, da vas bo pri tem podprl. Tašča pa se bo prek njega poskušala vtikati v vaše družinske odnose. Imeli boste kar dva nasprotnika, pri čemer se tašče lahko odkrižate, njenega sina pa ne, saj je vaš partner in bodoči mož. Želite ga imeti zase in biti njegova prva ženska. 

To doseči bo najtežji del naloge. Vaš fant in bodoči mož mora sprejeti sklep in vas postaviti na prvo mesto ter braniti pred njenimi vplivi. Mora se podati v to hudo preizkušnjo, se spoprijeti z notranjimi viharji in končati proces separacije od svoje mame. Lahko poišče tudi psihoterapevtsko pomoč. Svetujem vam, da te naloge ne pustite nedokončane. Predvsem pa, da jo opravite pred velikimi odločitvami, kot sta poroka in zanositev. To je naloga z daljnosežnimi posledicami! Želim vam, da bi ostali trdni, nepopustljivi in vztrajni ter bili na koncu poplačani s partnersko srečo.