Tašča kar naprej visi v najinem novem stanovanju

Oba z možem sva stara trideset let in že štiri leta poročena. V tem obdobju sva končala študij in si dokončno uredila stanovanje v mansardi hiše njegovih staršev. Zdaj pričakujeva prvega otroka. Dobro se razumeva in imava se rada, vendar mi njegovi starši vse bolj grenijo življenje. Že med adaptacijo in urejanjem stanovanja so nama vsiljevali svoje ideje, čeprav je tudi res, da so nama precej pomagali – finančno, še več pa z delom. Njegov oče je, medtem ko sva bila v službi, nadziral delavce, tudi sam je marsikaj postoril. Za to sem hvaležna, vendar sem upala, da bova, ko se bova vselila (imava svoj vhod) in zaklenila vrata najinega stanovanja, sama, kolikor si bova želela. Žal ni tako. Mislim, da tašča in tast preveč posegata v najino življenje. Mož pravi, da ni potrebe po zaklepanju vrat, ker so v hiši le starši. Načelno nimam nič proti, če ne bi njegova mati prihajala v najino stanovanje, kadar koli se ji zazdi, in to celo brez trkanja. Vede se, kot da nimava lastnega gospodinjstva. Pride za vsako malenkost in ob vsaki uri, tudi pozno zvečer. Mož se ji ne upa postaviti po robu in jo pred mano celo zagovarja. Užaljena je, ker sem odklonila, da bi kuhala tudi za naju. Domov prihajava vsak dan ob petih in res mi ni do tega, da bi jedla postano hrano, ki je bila skuhana že opoldne. Sva se pač drugače organizirala. Zdaj, ko sem noseča, mi nenehno deli nasvete o vzgoji in negi otrok in zdi se ji samoumevno, da bo otrok v njenem varstvu. Nad tem nisem navdušena, ker se z nekaterimi njenimi navadami ne morem sprijazniti. Rada bi imela dobre odnose z moževimi starši, vendar želim, da bi že enkrat doumeli, da sva odrasla in želiva o najinih stvareh oziroma o najini družini odločati sama. Kaj mi svetujete?

Dobro razumem stanje, v katerem ste se znašli. V svojem domu ste nesproščeni in pod nenehnim pritiskom. Nekateri starši težko sprejmejo dejstvo, da so njihovi otroci odrasli in so si ustvarili svojo družino. Morda je bil sin glavna vsebina odnosa med vašim tastom in taščo, nase pa sta pozabila, to je morda njun problem. Še težje je, če starši in otroci živijo pod skupno streho. Starši vašega moža vidijo v sinu še vedno fanta, ki potrebuje njihov nadzor in nasvete, da mu bo dobro v življenju. Iz tega razloga, ki se ga verjetno ne zavedajo, vaju omejujejo v neodvisnem ravnanju in odločitvah kakor tudi v intimnosti.

Vaš mož jim popušča, ker so vama pomagali do svojega stanovanja, in misli, da jim je to dolžan. Boji se spora in očitkov, da so mu vse dali, on pa je nehvaležen sin, ki tega ne ceni. Lepo je, da jih ima rad in jih spoštuje, vendar morajo sprejeti, da je odrasel in si je ustvaril svojo družino, ter dopustiti, da živita po svoje in nemoteno. O vsem tem se z možem odkrito pogovorite. Povejte mu, kako si predstavljate odnose in stike z njegovimi starši. Prav je, da ste skupaj, ko si vsi želite, da poklepetate ob kavi, skupaj praznujete družinske praznike in drugo. Bodite pozorni do njih in jim tudi vi kdaj ponudite pomoč. Naj vam ne vsiljujejo svojega mnenja, vendar jih kdaj povprašajte za nasvet. Vsi ljudje potrebujemo potrditve, da smo drugim pomembni in nas potrebujejo. Po rojstvu otroka naj imata tašča in tast možnost biti dobra babica in dedek, nikakor pa to ne pomeni, da mora biti otrok v njunem varstvu. O svojem otroku bosta odločala sama z možem in vidva bosta njegova najpomembnejša vzgojitelja. Vaša tašča bo morala razumeti, da ne more več prihajati v vajino stanovanje, kadar se ji zazdi, saj s tem moti vajin intimni prostor in sproščen medsebojni odnos. Brez slabe vesti lahko svoje stanovanje zaklepate.

Upam, da bo vaš mož lahko sprejel, da so takšne spremembe v odnosih med njegovimi starši in vama nujne in potrebne za zdrave odnose med vama kot z njimi. O vsem tem se bosta s taščo in tastom skupaj pogovorila. Pomembno je, da vajina pričakovanja in zahteve, ki jih imata do njiju, izreče vaš mož, torej njun sin, in ne vi. Naj bo obziren, vendar jasen in nedvoumen. S tem dejanjem bosta sicer tvegala zamero ali nasprotovanje staršev, a žal drugače ne bo šlo. Morda se ne bodo takoj strinjali z vajinimi predlogi, sčasoma pa lahko svoja stališča spremenijo in ugotovijo, da je tako dobro za sina in njegovo družino in morda tudi zanje. Vsem vam želim mnogo zadovoljstva ob srečnem dogodku, ki ga pričakujete.