Tašča je prevzela vlogo matere in vzgaja najino hčer

Poročena sva štiri leta in imava tri leta staro hčerko. živimo v hiši, skupaj s taščo in tastom. Imamo ločeno gospodinjstvo in svoj vhod v stanovanje. Tašča me je lepo sprejela in je prijazna do mene. Kljub temu me skrbi, da nekaj ni v redu. Sprašujem se, ali sem dovolj dobra mama. Moja mama ni bila gospodinjski tip, tašča je njeno pravo nasprotje. Odkar se je rodila hčerka, je tašča še bolj navzoča v najinem življenju. Ona vse zna in obvlada - izkušnje ima s svojimi štirimi otroki. Boječa sem in ji rada prepustim marsikatero odločitev v zvezi s hčerko. Zadnje čase opažam, da se hčerka z željami in potrebami pogosteje obrača na taščo kot name. Prizadeta sem, saj sem vendar jaz njena mama. Na trenutke se mi zdi, kot da sem za taščo tudi jaz otrok. 

Za začetek je spodbudno že dejstvo, da ste se začeli zavedati, kaj se dogaja v vaši družini. Verjamem, da je tašča prijazna ženska z dosti znanja in z bogatimi izkušnjami in vam želi pomagati. V želji, da bi vam olajšala življenje, pa je presegla dopustno mejo dajanja nasvetov. Tako kot mož se ji je verjetno podredil tudi sin in tudi vi ste dopustili, da je prevzela patronat nad vami. Ker je po naravi prijazna oseba in zna ravnati z ljudmi, se dogaja, da doseže svojo prevlado in premoč tako, da se vpleteni še zavedajo ne, kaj se dogaja. Tudi vi ne bi posumili v njeno ravnanje, če ne bi kot mati opazili, da v odnosu do vnukinje prevzema materinsko vlogo, ki pripada vam. Lagodneje se je bilo prepustiti vodenju kot prevzeti odgovornost za lastne odločitve. Vaše ravnanje je posledica slabe samopodobe in šibkega občutka lastne vrednosti. Vse mlade mamice se srečujejo z negotovostjo. Seveda se včasih zmotijo, vendar zmote niso usodne. Starši so najpomembnejše osebe v otrokovem življenju in njihova naloga je vzgoja za samostojno in odgovorno življenje. Tega se zavedate tudi sami, vendar se čutite preveč nebogljene in doslej materinski vlogi niste bili v celoti kos. Spoznanje, da je za vašo hčerko babica pomembnejša od vas, vas je prizadelo, vendar naj bo sprožilni trenutek, da boste stvari postavili na svoje mesto in zmogli v celoti prevzeti materinsko vlogo. Pomembno je, da se o tem z možem temeljito pogovorita in si odgovornost do hčerke delita. Razmere so takšne, da bosta morala hitro ukrepati in se naučiti odločati ter sprejemati odgovornost za svojega otroka, sicer ne bosta nikoli prava starša. Uspeh bosta opazila, ko bo hčerka v vsakem trenutku stiske, negotovosti ali pa bo imela vprašanja, na katera si ne bo znala odgovoriti, najprej poiskala vaju in ne bo takoj tekla k tašči. Seveda so za otrokov razvoj zelo pomembni tudi stari starši in stiki, ki jih imajo z vnuki, vendar naj vse odločitve v zvezi z otrokom in njegovo vzgojo nosijo starši. O tem se pogovorite udi s taščo. Zahvalite se ji za njeno skrb in ji povejte, da boste odslej sami prišli po njen nasvet, če si ga boste želeli. Drugače se bosta z možem odločala sama, po lastnem premisleku in občutku. Želim vama veliko uspeha v vajinih starševskih vlogah.